Ameriški politični analitik Benjamin Barber je lani izdal knjigo z naslovom: »Kaj če bi župani vodili svet?« Njegovo mnenje: decentralizirana lokalna samouprava, kjer je demokracija ohranila pravo vsebino in moč, je lahko odgovor na disfunkcionalnost in okostenelost večjih političnih sistemov. Ključni vzvod za uspešno reševanje globalnih problemov vidi Barber na ravni lokalne samouprave, nadgrajene z učinkovitim mreženjem v decentraliziranem, a vseeno močnem omrežju svetovnih mest. Barber govori celo o svetovnem parlamentu županov. Samo mimogrede, Slovenija temu ameriškemu analitiku ni neznanka. V svoji karieri je svetoval petim predsednikom: ameriškemu (Billu Clintonu), dvema nemškima (to sta bila Roman Herzog in Johannes Rau) in dvema slovenskima (Milanu Kučanu in Janezu Drnovšku).
A kakšne župane je imel Barber v mislih? Kakšen profil je potreben za lokalnega politika, ki je tako prepričljiv in sodoben, da bi lahko »vodil svet«? Ogledali pa smo si tudi primere nekaterih najuspešnejših svetovnih županov in skušali izluščiti nekaj osnovnih formul, ki so jim skupne. V nadaljevanju smo se o istem vprašanju pogovorili tudi z nekaj izstopajočimi slovenskimi župani in direktorji občinskih uprav.
Šest formul uspeha za vodenje lokalne skupnosti v 21. stoletju
VLOGA VODITELJA. Je voditelj, ki zna osredotočiti energijo ljudi. To ne pomeni, da prepriča in navduši s »svojo« vizijo, ampak to, da zna poslušati in razumeti vizijo ljudi ter jo prepričljivo in močno oblikovati.
OKOLJSKA OSVEŠČENOST. Vodi z jasno zavestjo o pomenu okolja. Trajnostni razvoj ni več stvar osebnega prepričanja ali celo sloga, ampak preprosto nuja.
OSREDOTOČENOST NA DELOVNA MESTA. »Ustvarja delovna mesta v vsaki soseski«. Stavek smo našli med vodili županje Michigana, podobno vsebino pa najdete tudi pri številnih drugih. »Ustvarja« seveda pomeni »ustvarja pogoje«. »V vsaki soseski« – torej fizično blizu ljudem. Bistveno: zaveda se pomena zaposlitev in postavlja to vprašanje na vrh svoje agende.
ODPRTOST IN POVEZOVALNOST. Deluje odprto in povezovalno navznotraj in navzven. Je veliko v stikih s prebivalci. Skrbi za sodelovanje tako z bližnjimi kraji kot z mesti na globalni ravni. Vpetost kraja v globalno okolje je prav tako na vrhu prioritetnega seznama nalog.
INTEGRITETA. Ima visoka merila osebnostne integritete. S svojim etičnim ravnanjem, dosledno usmerjenim v javno dobro, daje zgled. To pomeni na primer tudi to, da ne bo odstopil šele, ko ga iz magistrata vklenjenega odpeljejo policisti.
JAVNI SLUŽABNIK. Na koncu, a ne nazadnje. Je v službi občank in občanov in usmerjen v »javno dobro«. Javno dobro? Kaj je že to? Zdi se, da so prav na tem področju sodobne državne politike morda najbolj padle. So odtujene in daleč od interesov posameznika.
Ste opazili, kako je pri nas »služiti« in »biti služabnik« v javnem govoru nekaj nezaželenega, nekaj vrednostno izrazito negativnega. »Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni,« nam grmijo politiki z govorniških odrov. Izraza »javni služabnik« (Public servant) pri nas za politike in ljudi v javni upravi ne poznamo. Ampak ali je služiti drugemu res tako zelo narobe?
