Zahodna Slovenija
Zakaj Nova Gorica? Če je rdeča nit izbora sodelovanje, se Novi Gorici težko izognemo. Verjetno ni kraja v Sloveniji, ki bi tako tesno sodeloval s sosednjo občino onkraj meje kot je to Nova Gorica. Ob tem to mlado mesto skuša igrati vlogo »mehkega« in modernega regionalnega središča kot ključnega vozlišča v decentraliziranem modelu razvoja.
Tako povezovalna vloga v regiji in čezmejno sodelovanje sta bila glavna argumenta že ob uvrstitvi Nove Gorice v finale našega izbora leta 2016. Obe razsežnosti: vloga regionalnega središča in čezmejno sodelovanje – sta od takrat dobili vrsto novih vsebin. To velja zlasti za sodelovanje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO, ki povezuje tri mesta: Gorico v Italiji, Novo Gorico in Šempeter-Vrtojbo. Prvo združenje te vrste pri nas (takrat je bilo ravno dobro ustanovljeno) je v teh letih dobilo močne vsebine.
Navzven najbolj vidna je uspešna skupna kandidatura obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. »Projekt Salute-Zdravstvo ponuja občanom najboljše zdravstvene prakse iz obeh strani meje ne glede na to v kateri državi živijo« – pomembna dobra praksa (ki morda nosi nastavke za zdravljenje našega zdravstvenega sistema). Nova kolesarska brv čez Sočo (december 2020: je tik pred odprtjem) bo povezala kolesarski omrežji dveh držav. Ob tem Gorica, Nova Gorica in Šempter-Vrtojba vzpostavljajo čezmejni sistem za izposojo koles. Kolesarske povezave so del projekta, povezanega z nastajajočim čezmejnim parkom Soča: projekt vodi EZTS GO v vlogi edinega upravičenca. »Na evropski ravni je to prvič, da se skupna strategija izvaja prek edinega upravičenca.«
https://euro-go.eu/sl/programmi-e-progetti/progetti-iti-isonzo-soč/
https://www.go2025.eu/brv-in-zupani-video/
Že ob prejšnji kandidaturi smo omenili čezmejni potniški promet, ki povezuje tri mesta v EZTS GO. Omenili smo tudi trg Evropa, ki so ga po letu 2016 dokončno uredili. Trg Evropa je postal iz »nič« turistična atrakcija. Obiskovalci iz cele Italije, iz zahodnega Balkana in celo iz drugih celin prihajajo na trg pred staro železniško postajo, da bi videli »odsotnost meje«. (najmanj smo nad to »odsotnostjo« na trgu Evropa fascinirani prav Slovenci – zdi se, da je na trgu najmanj obiskovalcev prav iz Slovenije). Verjetno ne pretiravamo, če rečemo, da simbolni pomen trga presega okvire sodelovanja med Slovenijo in Italijo in da ima vseevropski pomen.
Sodelovanje ni omejeno le na medijsko atraktivne in všečne »velike« projekte: očitno je, da dobro poteka tudi na vsakdanji, praktični ravni. Primer je usklajeno delovanje na področju zagotavljanja poplavne varnosti.
Ob vseh simbolnih povezovalnih gestah in konkretnih oblikah povezovanja pa mesta še vedno ostajajo nepovezana z železnico, čeprav je na voljo celotna infrastruktura. Mestna občina si sicer prizadeva, da bi bili železniški omrežji obeh držav ponovno povezani tudi prek Nove Gorice in Gorice: na italijanski strani ni ovir, Slovenske železnice so sicer po večletnem aktivnem odporu popustile do te mere, da so zdaj vsaj na »načelni ravni« pripravljene na povezavo.
Mednarodno sodelovanje mestne občine ni omejeno le na sosednjo Gorico. Kot dostikrat opažamo, prinaša kultura odprtosti in sodelovanja veliko spretnosti pri projektnem povezovanju na mednarodni ravni.
Tudi vlogo regionalnega središča so v mestni občini po letu 2016 še razširili in dopolnili z novimi pobudami in vsebinami. Bogat nabor projektov (ki dostikrat segajo tudi čez državno mejo) poteka v okviru LAS V objemu sonca. LAS sicer združuje Novo Gorico, Brda, Miren – Kostanjevico na Krasu, Šempeter-Vrtojbo in Renče-Vogrsko. MO ima pomembno vlogo tudi v povezovanju in skupni promociji treh sosednjih turističnih destinacij (Brda, Vipavska dolina in Kras)
https://www.nova-gorica.si/sporocila-za-javnost/2020071013403294/
Nič manj za Novo Gorico ni pomembna tretja smer povezovanja – torej povezovanje navznoter, odprtost za sodelovanje s prebivalci in drugimi deležniki. Nova Gorica je bila med pionirji pri uvajanju participativnega proračuna (2017). Prebivalci so konec leta 2020 soodločali o projektih v vrednosti 500.000€ v letih 2021 in 2022.
Razvojni kazalniki za Novo Gorico imajo solidne vrednosti, ne kažejo pa, da bi v zadnjem času v mestni občini prišlo do nekega izrazitega preboja. Toda opozoriti moramo, da kazalniki delujejo z zamikom. Vsekakor lahko opazimo v Novi Gorici v zadnjih letih neko prebujeno živahnost na zelo različnih področjih. Omenimo nastajanje nove poslovne cone (območje MIP v Kromberku), nov center za zagonska podjetja, prenovo kulturnih spomenikov (grad Rihemberk), obnovo mestnega središča ipd.
DOBRE PRAKSE IN IZSTOPAJOČI PROJEKTI
Zelo bogat nabor projektov najdemo na več naslovih:
https://www.nova-gorica.si/projekti/
https://euro-go.eu/sl/programmi-e-progetti/progetti-iti/
Projekt Slepota ni ovira za podjetništvo je uvrščen med pet najboljših evropskih projektov za podporo podjetništvu v letu 2020.
https://www.nova-gorica.si/sporocila-za-javnost/2020111712350955/
Vas Šmihel je dobila čezmejno nagrado na področju ohranjanja kulturne dediščine. Nagrado podeljujejo pod okriljem klubov UNESCO.
https://www.nova-gorica.si/sporocila-za-javnost/2020111013102257/
Nova Gorica je zmagovalka Evropskega tedna mobilnosti 2020. V septembru 2020 so odprli poseben Center za trajnostno mobilnost Nova Gorica.
https://www.nova-gorica.si/sporocila-za-javnost/2020101513064160/
Še ena simbolna povezovalna poteza: v bivši obmejni stražnici v Solkanu so leta 2020 odprli center za ponovno uporabo. To ni prvi primer, da so v mestni občini domiselno »reciklirali« stavbe, ki so sodile v infrastrukturo železne zavese: v objektu na Pristavi je muzej tihotapstva, carinarnico na Erjavčevi ulici pa so namenili kulturnikom.
https://www.nova-gorica.si/sporocila-za-javnost/2020052518312335/
Vrsta projektov meri na ranljive skupine, socialno podjetništvo ipd. Omenimo projekt za spodbujanje zaposlovanja in vključevanje migrantov v lokalno okolje.
STRATEŠKI DOKUMENTI
Glavni strateški dokument mestne občine je Trajnostna urbana strategije Nove Gorice 2020 za obdobje 2015 – 2025. Strategija posebej poudarja povezovanje, v središče pa postavlja vlogo Nove Gorice kot inovativnega gospodarskega središča širšega obmejnega prostora.
Ob tem imajo v občini vrsto razvojnih strategij in programov za posamezna področja. Posebej omenimo programski dokument za področje terciarnega izobraževanja in strateški načrt dostopnosti.
Poseben pomen ima še Strateški načrt Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO za obdobje 2014 – 2020.
ANALIZA SOUSTVARJALNOSTI
Skupaj: 49 točk (86%)
Raven občina – občina: 19 točk (86%)
Močna plat Nove Gorice so medobčinski projekti in aktivna vloga v strukturiranih oblikah povezovanja (LAS, RRA…). Prav tako je pomemben odnos občine, ki izrazito poudarja odprtost in sodelovalnost.
Raven občina – svet: 14 točk (100%)
Povezovanje s sosednjo Gorico je preprosto zgled na evropski ravni.
Raven občina – občani: 16 točk (76%)
Participativni proračun, poudarjanje transparentnosti – zlasti na ravni EZTS, solidna raven obveščanja. Nismo pa zasledili nobenega izstopajočega primera javno-zasebnega partnerstva.
Sredstva za povezovanje
v € na prebivalca/petletno povprečje (2015-2019)
- Kontno mesto 06019003 – Povezovanje lokalnih skupnosti: 0€
Uvrstitev: 159-212
- Kontno mesto 03 – Zunanja politika in mednarodno sodelovanje: 3,18€
Uvrstitev: 59
ISSO ANALIZA
sestavljeni indeks ISSO: 52,17
Uvrstitev: 31. mesto
Petletna sprememba: -1 mesto
Sestavljeni indeks na področju demografije se je v primerjavi z letom 2017 poslabšal zlasti zaradi spremenjene metodologije: v verzijo 2019-2022 smo vključili naravni prirast, ta pa je za Novo Gorico izrazito neugoden. Drugi dejavnik, ki je vplival na poslabšanje indeksa, je hitro staranje prebivalstva.
Na drugi strani lahko zaznamo manjši preobrat na področju selitvenega prirasta – ta je bil pred petimi leti negativen (-1,39), v zadnjem času pa se konstantno izboljšuje (+2,53 v analizi 2021).
Izrazit skok lahko zaznamo na področju socialne kohezije: v petih letih so se izboljšali praktično vsi kazalniki (boljša volilna udeležba, znatno manj obsojenih storilcev kaznivih dejanj, zmanjšal se je delež dolgotrajno brezposelnih in podobno.
Manj ugodna je podoba na področju izobrazbe. Izobrazbena struktura stagnira (36,1%, 34. mesto), v večini slovenskih občin pa se hitro izboljšuje. Iz občine prihaja manj diplomantov, mestna občina pa je (skoraj) ukinila štipendije.
Osrednja in jugovzhodna Slovenija
GROSUPLJE IN LOGATEC
- Število prebivalcev (2020): 21.406
- Proračun (v € na prebivalca): 922€
- Sestavljeni indeks ISSO: 51,81
- Uvrstitev (ISSO): 36. mesto
- Sprememba uvrstitve (pet let): -1 mesto
Grosuplje sodi med občine, ki so globalno vpetost in odprtost za sodelovanje postavile v središče svoje strategije. To ni le deklarativna usmeritev: Grosuplje je med občinami, ki se znajo s sosedi povezovati na inovativen način, kraj pa ima za svojo velikost tudi zelo pestre mednarodne stike. Ob tem je občina izrazito razvojno usmerjena, pri tem pa skrbijo za celovit in uravnotežen razvoj, ki je vse bolj trajnostno obarvan.
Pred nekaj leti se je Grosuplje povezalo z Ivančno Gorico in Trebnjem ter oblikovalo skupni razvojni center. Glavna naloga centra je bila izdelava projektov in pridobivanje razvojnih sredstev. Na začetku leta 2020 je center prenehal z delovanjem, zamenjala pa ga je skupna občinska uprava 5G.
Skupna občinska uprava (SOU) petih občin (poleg Grosuplja so vključene še občine Ig, Ivančna Gorica, Škofljica in Videm-Dobrepolje) je v tem trenutku verjetno najbolj sistematično zasnovana SOU pri nas. Izkoristili so novo zakonodajo na področju SOU in delovanje močno razširili z novimi funkcijami, ta širitev delovanja pa je omogočila, da delovanje maksimalno financira država. Poleg administrativno-tehničnih funkcij ima SOU 5G tako tudi razvojne in projektne naloge. V prvem letu so tako že organizirali prve posvete petih občin na razvojno pomembne teme, na primer o pametnih skupnostih. Prezgodaj je še, da bi ocenjevali učinkovitost nove SOU, a 5G ima vse možnosti, da se razvije v primer dobre prakse.
Grosuplje aktivno sodeluje v Svetu Ljubljanske urbane regije: deklarirani cilj LUR je postati najbolj zelena urbana regija v Evropi. Grosupeljski župan Peter Verlič je v tem svetu predsednik komisije za razvoj trajnostne mobilnosti.
Kot smo zapisali že pri uvrstitvi občine Grosuplje v finale leta 2017, gre za prvo in edino občino v Sloveniji, ki v razvojni viziji izrazito izpostavlja globalnost. To usmeritev kažejo številni formalni in neformalni stiki občine na mednarodni ravni in vključitev kraja v mednarodne organizacije (ALDA, IRE). Grosuplje se intenzivno vključuje v mednarodne projekte tudi kot vodilni partner. V okviru programa U-Lead with Europe Grosuplje sodeluje z ukrajinskim mestom Obukhiv.
V zadnjem obdobju so se v Grosupljem ambiciozno lotili razvojnih projektov: v dveh letih naj bi skupna vrednost infrastrukturnih projektov dosegla 30 milijonov evrov. Med te projekte sodita zadrževalnik Veliki potok je (ključnega pomena za poplavno varnost kraja) in parkirna hiša P+R (parkiranje za uporabnike javnega prevoza stane 15 evrov na mesec – več: Grosupeljski odmevi). Obnovili in nadgradili bodo železniško postajo. Prenovili in na novo oživili so mestno tržnico. Uredili so središče kraja, dobili pa so tudi mestni park. Ena od večjih načrtovanih investicij je še gradnja novega kulturnega centra (9 milijonov evrov). Grosuplje je med 25 občinami ljubljanske urbane regije, ki sodelujejo pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Gradnja novega centra je povezana s to kandidaturo.
V krajinskem parku Radensko polje so postavili Naravovarstveni center z izobraževalnimi vsebinami: ta center so lahko financirali z evropskimi sredstvi na račun projekta Vezi narave. Grosuplje je bilo vodilni partner v tem projektu, v katerega so vključene še Rogaška Slatina, Zavod RS za varstvo narave ter nekaj hrvaških občin in ustanov.
Če pogledamo dejavnosti občine, težko najdemo področje, ki bi bilo zanemarjeno: gre za enega od krajev z bolj celovitim in uravnoteženim razvojnim pristopom pri nas. Že ob prejšnji kandidaturi smo podčrtali, da sodi Grosuplje med bolj aktivne kraje pri spodbujanju prehoda na bolj trajnostne oblike mobilnosti. Občina je sodelovala v evropskem projektu za pripravo lokalnih strategij za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (Local4Green). Vrsta projektov meri na ohranjanje ekosistemov, kot so potoki ali močvirja. V letu 2020 so oblikovali vrsto socialno obarvanih programov. Občina je »prijazna do mladih«: v kraju so pripravili novo strategijo mladih, leta 2018 pa so spremenili sistem štipendiranja – zelo smiselna poteza glede na starostno strukturo v kraju. Grosuplje se vključuje tudi v mednarodne aktivnosti, ki spodbujajo vključevanje mladih v razvoj.
- Število prebivalcev (2020): 14.514
- Proračun (v € na prebivalca): 1.305€
- Sestavljeni indeks ISSO: 53,82
- Uvrstitev (ISSO): 17.mesto
- Sprememba uvrstitve (pet let): +35 mest
Zakaj Logatec? Zaradi hitrih sprememb v občini v kratkem času. Številni projekti v zadnjem obdobju imajo izrazito socialno, povezovalno ali okoljsko noto. Ob tem se občina dinamično razvija, kar razkrivajo premiki pri kazalnikih ISSO. S tem občina nazorno dokazuje, da se dinamični razvoj in vsebine, kot je ohranjanje naravne dediščine, ne izključujejo.
V občini sistematično skrbijo za boljšo socialno kohezijo. Logatec je prostovoljstvu prijazno mesto 2020. Posamezni projekti so namenjeni posebej za vključevanje ranljivih skupin. V občini zbirajo informacije (zlasti o zadovoljstvu občanov) tudi z anketiranjem. Konec leta 2020 so uvedli participativni proračun: občani imajo za »svoje« projekte na voljo 50.000 evrov v letu 2021. Znesek je bolj kot ne simboličen (0,3 odstotka proračuna, oziroma 0,6 odstotka vrednosti investicij v letu 2020), a to velja tudi za večino drugih primerov uvajanja participativnega proračuna pri nas (izjema je le bogati Ankaran). Omenimo še eno drobno gesto: občina daje denar tudi za spodbude za nadarjene dijake in študente ter jim sofinancira udeležbo na tekmovanjih in dodatnih usposabljanjih v Sloveniji in tujini. Omenimo še, da je Logatec s svojim odnosom do beguncev veljal za primer dobre prakse znotraj Slovenije v času begunske krize (kar je bil argument že ob prejšnji uvrstitvi v finale). Občina sicer nima strateškega dokumenta. Kot lahko preberemo na spletni strani občine, pa se »župan Berto Menard na eni strani zavzema za skladen in pravičen razvoj celotne občine, na drugi strani pa želi temu razvoju dodati tudi drugačno – socialno noto«.
Drugi pomembni razvojni poudarek je skrb za ohranjanje naravne dediščine, oziroma za ohranjanje dediščine nasploh. Aktivnosti so povezane zlasti s Planinskim poljem in z naravnim rezervatom Jezerc, ki je namenjen ohranjanju malih barij. Ta varovana območja želijo v občini (v navezavi s Cerknim in Idrijo – LAS s CILjem) uporabljati za učne in turistične namene.
V Logatcu je bila »v zadnjih 12 letih obnovljena večina kulturne dediščine«. Občina se je vključila v projekt Pot miru, zaključena pa je tudi obnova logaškega gradu. Grad je obnovil zasebni lastnik. Tudi pri ohranjanju obrti Logatec sodeluje z Idrijo in Cerknim (projekt Roko-delci): zanimivo je, da je predstavnik občine po novem vključen v Odbor za označbo porekla idrijske čipke.
Ko gre za sodelovanje, v občini zagotovo najbolj izstopa sodelovanje »navznoter«: torej med občino in občani, podjetji, društvi in podobno. Ko gre za medobčinsko sodelovanje, je zanimivo, da Logatec projektno največ sodeluje z občinama iz goriške regije (Idrija in Cerkno) in ne toliko s sosednjo Vrhniko, ki kot Logatec sodi v osrednjeslovensko regijo. Za to je zaslužna precej aktivna LAS s CILjem. O sistematičnem mednarodnem sodelovanju bi težko govorili, a obenem lahko zaznamo vsaj nekaj znakov vzdušja odprtosti: župan poudarja, da v občini živijo pripadniki 45 narodnosti, občinska spletna stran prinaša osnovne informacije v sedmih (!) jezikih, ne nazadnje: v Logatcu so brez pomisleka sprejeli begunce.
Od Koroške do Posavja
LUČE IN RAVNE NA KOROŠKEM
- Število prebivalcev (2020): 1.444
- Proračun (v € na prebivalca): 2.154€
- Sestavljeni indeks ISSO: 46,08
- Uvrstitev (ISSO): 94. mesto
- Sprememba uvrstitve (pet let): +13 mest
Luče so postale prva energetsko (vsaj občasno) samooskrbna skupnost v Sloveniji. S tem Luče dosledno sledijo usmeritvi v smeri trajnostnega, zelenega turizma. Kot druga občina v Sloveniji so se Luče vključile v omrežje gorniških vasi, ki so zavezane k ohranjanju naravne in kulturne dediščine in usmerjene v butični turizem. So primer manjše občine, ki zna svoje omejene danosti preobrniti v razvojne priložnosti in se razvija celovito in kakovostno.
Luče so postale prva energetsko samooskrbna skupnost v Sloveniji prek projekta, ki zamenjuje klasično centralizirano energetsko omrežje s fleksibilnim in decentraliziranim sistemom. To omogočajo tehnologije pametnih omrežij. V okviru projekta so v Lučah namestili za 102 KWh sončnih elektrarn na devetih objektih. Te elektrarne so dopolnili s sistemom za shranjevanje energije, zlasti pa s sistemom za merjenje, analizo, upravljanje in optimizacijo delovanja. S pomočjo teh sistemov (in prenove elementov energetske infrastrukture) so dosegli petkrat višjo (!) proizvodnjo iz sončnih elektrarn, kot jo je sprva omogočalo omrežje.
Projekt so v prvi vrsti razvili zato, da bi izboljšali stabilnost energetskega sistema. Zaradi razgibanega terena v Lučah izpadi na področju oskrbe z elektriko niso bili nič neobičajnega. Nov sistem ni prinesel le stabilnosti pri delovanju omrežja: v določenih obdobjih so Luče po novem povsem samooskrbne, po besedah župana pa je projekt pripomogel tudi k (še) boljšim medsosedskim odnosom. Projekt v Lučah je sicer vključen v evropski program Compile (Obzorje2020), kjer sodeluje 12 evropskih partnerjev, Indija in Kitajska, Luče pa so ena od petih pilotnih lokacij projekta. Glavni partner v Sloveniji je družba Petrol, vključena pa sta še Elektro Celje in Fakulteta za elektrotehniko UL – slednja ima vlogo glavnega koordinatorja celotnega programa Compile.
Zavezanost k trajnostnim ciljem in usmerjenost v kakovostni, okoljsko osveščeni turizem, so v Lučah jasno pokazali tudi s pristopom v omrežje gorniških vasi (Bergsteigerdörfer). Omrežje povezuje 27 vasi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji, za pristop pa mora kraj izpolnjevati stroge kriterije in tako dokazati zavezanost skupnim vrednotam, povezanimi s sonaravnim razvojem in ohranjanjem dediščine. Da se Luče izrazito usmerjajo v »zeleni« turizem, lahko razberemo tudi iz tega, da se je kraj vključil v projekt Nature Experience. Projekt, namenjen trajnostnemu turizmu, je koordiniral Urad koroške deželne vlade, povezoval pa je vrsto partnerjev iz Slovenije in Avstrije. Luče so med kraji, ki izstopajo po razvitosti in kakovosti kmečkega turizma. So med najbolj urejenimi turističnimi kraji in so vključene v pobudo Slovenia Green (bronasti znak). So med kraji, kjer celoten razvoj temelji na »zelenem«, na kmetijstvu in turizmu. Razvoj kraja je dokaz, da tak mehak model lahko pripelje do uspeha.
Ob usmeritvi v trajnostni turizem v kraju ne zanemarjajo ostalih področij. Gradijo obvoznico, postavili so biološko čistilno napravo in razvijajo širokopasovno omrežje. Največji projekt v zgodovini občine je bila gradnja Športnega centra Luče – nizkoenergetski objekt (gradnjo so zaključili na začetku leta 2020) je stal 2,4 milijona evrov. Kot zanimivost omenimo financiranje: 900.000 evrov so pridobili od ministrstva za šolstvo in Eko sklada, za ostalo pa so poskrbeli s »pridnim varčevanjem«.
S finančnega zornega kota takšna strategija morda ni najbolj učinkovita, je pa tako rekoč »del slovenske folklore«. Takšne poteze niso nepomembne za krepitev socialne kohezije. Prav tu se skriva adut Luč, ki ni nič manj pomemben od projekta Compile. Tudi projekta Compile se ne bi dalo izpeljati brez močne vključenosti krajanov. Enako velja za vključitev v omrežje gorniških vasi – brez podpore prebivalstva se kraj težko vključi v zahtevno in dokaj ekskluzivno združenje. Sodelovanje navznoter in navzven je med glavnimi principi omrežja. V projekt je že ob vključitvi Luč v omrežje (2018) vstopilo 13 lokalnih partnerjev. V Lučah tudi z ostalimi projekti kažejo, da se znajo spretno povezovati na različnih ravneh, s podjetji in s partnerji zunaj Slovenije.
- Število prebivalcev (2020): 11.343
- Proračun (v € na prebivalca): 1.501€
- Sestavljeni indeks ISSO: 47,44
- Uvrstitev (ISSO): 83. mesto
Zakaj Ravne? Bogate aktivnosti občine so praviloma zasnovane v tesnem sodelovanju s sosednjimi koroškimi občinami mežiške doline. To sodelovanje seže včasih tudi čez mejo. Delovanje občine Ravne na Koroškem zaznamuje izrazit socialni čut. Številni projekti so namenjeni ranljivim skupinam, vključevanju mladih ali starejših, posebno pozornost pa namenjajo v kraju (oziroma v regiji) preventivni skrbi za zdravje. Še ena značilnost občine je presenetljivo bogato kulturno življenje.
Ravne na Koroškem so starejšim, invalidom in otrokom prijazna občina. Koroški medgeneracijski center je med bolj aktivnimi v Sloveniji in med številnimi projekti že nekaj časa izvaja pilotni program dolgotrajne oskrbe. V centru skrbijo tudi za razdeljevanje hrane socialno ogroženim občanom. Z akcijo (S)odelujem, rastem, prispevam želijo krepiti lokalno identiteto z vključevanjem različnih, zlasti manj angažiranih skupin prebivalcev. Ranljivim skupinam in njihovem vključevanju je namenjen cel splet aktivnosti (mreža storitev za ranljive, LAS Mežiške doline).
Pomemben sklop projektov je povezan z zdravjem in z zdravim načinom življenja. K temu so se Ravne zavezale tudi s projektom Ravne zdravo mesto in s pristopom k Slovenski mreži zdravih mest. Akcija Koroška v gibanju poteka že 19 let, vključuje bogat nabor aktivnosti in povezuje zelo široko paleto partnerjev (akcijo vodi NIJZ OE Ravne, sodelujejo pa še Koroško društvo za boj proti raku, Koronarni klub Mežiške doline, Koroški medgeneracijski center, Društvo diabetikov Mežiške doline, Društvo Šola zdravja, Zdravstveno vzgojni center ZD Ravne, Društvo Projekt Človek, A.L.P. Peca, LAS Mežiške doline, Društvo Altra, Društvo Ozara, Koroški atletski klub Ravne, Judo klub Ravne – in seveda občina). Kot promotorji zdravega načina življenja so v akcijo vključeni tudi znani krajani »ambasadorji gibanja«. Leta 2017 je LAS Mežiške doline pripravila projekt Zdrav življenjski slog za vse generacije. Drug projekt za spodbujanje gibanja (Fit za življenje, 2019-2020) so v LAS pripravili v sodelovanju z Judo klubom Ravne na Koroškem.
Bogato kulturno življenje vključuje širok spekter dogodkov od Festivala slovenskega jazza do Festivala solzic, 90 dogodkov, ki jih letno prireja Mladinski center, skrbi za forma vivo, mednarodnih simpozijev, povezanih z industrijsko kulturno dediščino, mednarodnih kmečkih iger in podobno. Festival Koroška, kdo si? (leta 2019 so ga izvedli tretjič) organizira mladinski center Kompleks. Festival naj bi »razbijal negativna mnenja o Koroški kot zaostali regiji ter jo skozi pestro ter raznoliko dogajanje prikazal kot regijo potenciala in priložnosti«.
Tudi aktivnosti na ostalih ravneh peljejo v regiji na povezan način. Jeseni 2020 je bila v Ravnah dokončana gradnja regijskega mrežnega inkubatorja. V regiji imajo mestne tržnice povezane v enoten sistem – model, ki naj bi prispeval tudi k živahnejšemu utripu krajev in razvoju turizma, so razvili z evropskimi sredstvi. Kraji sodelujejo pri promociji trajnostne mobilnosti in krožnega načina življenja. Družbeno pomembne vsebine, povezane s trajnostnim razvojem, širijo s pomočjo vrste izobraževalnih in aktivacijskih dogodkov. Dokaj izvirna je ekološka tržnica informacij. Sistem za medobčinsko izposojo koles je v načrtu, zanimivo pa je, da projekt je v projekt – poleg vrste slovenskih krajev – vključena tudi irsko mesto Kilkenny.
Vzhodna Slovenija
BENEDIKT IN SVETA ANA
- Število prebivalcev (2020): 2.611
- Proračun (v € na prebivalca): 1.004€
- Sestavljeni indeks ISSO: 45,96
- Uvrstitev (ISSO): 96. mesto
- Sprememba uvrstitve (pet let): +94 mest
Zakaj občina Benedikt? Zaradi svojskega razvojnega modela je Benedikt postal kraj, ki ima eno od najboljših demografskih situacij v Sloveniji. Ta razvojni model, ki izrazito poudarja kakovost bivanja, vključno z elementi kot sta skrb za okolje in socialno kohezijo je pripeljal do merljivih uspehov. V petih letih je Benedikt glede na sestavljeni indeks ISSO napredoval za kar 94 mest. V zadnjem obdobju so model uspešno začeli posnemati tudi v sosednjih krajih (Sveta Trojica in Sveta Ana). Ena od prvin uspeha občine Benedikt je tudi močna usmerjenost v povezovanje. Pri tem se v občini skušajo dosledno ravnati kor pravi evropski državljani.
Razvojni model je v osnovi preprost. Prvič, s pomočjo gradnje dostopnih in kakovostnih stanovanj (tipskih enodružinskih hiš in manjših večstanovanjskih hiš) in razvojem celotne infrastrukture narediti kraj privlačen za priseljevanje. Drugič, osredotočiti se na to, da občina omogoča čim večjo kakovost bivanja na vseh ravneh: od vrtca prek zdravstvene oskrbe pa do skrbi za okolje. Tretjič, krepiti krajevno identiteto, pripadnost in s tem socialno kohezijo v kraju.
Tak razvoj je možen le ob »intenzivni investicijski dejavnosti« in »energičnem vključevanju v evropske projekte«. To energičnost in intenzivnost lahko zaznavamo že dvajset let, odkar je Benedikt samostojna občina. V tem času so v kraju postavili novo šolo in vrtec, športno dvorano, imajo zdravstveno ambulanto in pošto. Da investicije niso naključne, ampak del zavestne strateške usmerjenosti, lahko razberemo iz izjav občinskih predstavnikov: »dobra šola in vrtec sta magnet za priseljevanje«. V zadnjem obdobju se je raven investicij sicer zmanjšala – leta 2019 je bil po tem kriteriju Benedikt prav na repu.
Včasih zaspani in odročni kraj postaja živahno središče, kjer deluje sedem gostinskih lokalov, vrsta trgovin in dve bencinski črpalki. In: v zadnjih dveh letih ima Benedikt med vsemi občinami najboljšo vrednost sestavljenega demografskega indeksa. Med leti 2009 in 2019 se je na račun gradnje stanovanj število prebivalcev povečalo za 330.
Pomemben del razvojne sestavljanke v Benediktu je krajevna identiteta. Da so zelo bogato dediščino kraja povezali z arheološko potjo, ni samo po se bi nič posebnega. V čemer Benedikt izstopa, je aktivni odnos do projektov te vrste – aktivnosti pa so usmerjene vsaj toliko na gradnjo in krepitev krajevne identitete prebivalcev kot na razvoj turizma. Značilna poteza: ob občinskem prazniku vsako leto občina organizira pohod prebivalcev, na katerem obiščejo enega od številnih kulturnih (ali naravnih) spomenikov v občini. Benedikt velja po svoji skrbi za kulturno dogajanje in dediščino lahko zgled drugim krajem.
Ob tem le malo krajev v Sloveniji tako poudarja tudi pripadnost Evropi. Občina je vključena v celo vrsto projektov, ki spodbujajo evropsko državljanstvo. Je nosilec projekta EU B-Live, ki spodbuja državljansko udeležbo prek mreženja in pobratenja mest. V projektu sodelujejo partnerji iz sedmih držav. Na osnovni šoli so konec leta 2019 gostili učence iz učitelje iz sedmih držav v okviru projekta HILS za promocijo zdravega načina življenja.
Seveda pa občina dobro sodeluje tudi s sosedi in drugimi kraji v Sloveniji. Je med sostanoviteljicami skupne občinske uprave Maribor, sodeluje pa tudi v Konzorciju 17 (gradnja omrežja za integrirano dolgotrajno oskrbo starejših v lokalnih skupnostih) in v omrežju za razvoj pametnih vasi.
Razvoj občine Benedikt bi težko opisali kot povsem uravnotežen. Občini bi lahko očitali, da se enostransko razvija v spalno naselje. V proračunu najdemo nekaj denarja za spodbujanje turizma, a niti evra za spodbujanje podjetništva. Gospodarski razvoj je temu primeren: z nekaj izjemami omejen na zagotavljanje storitev za prebivalstvo. Ambiciozni razvojni projekt Terme Benedikt – kljub »velikim upom« nikakor ne uspe prepričati investitorjev (že leta 2004 so z vrtino v kraju prišli do vode, ki ima 75˚C). A znotraj omejenih okvirov je Benedikt nedvomno uspešna, celo zelo uspešna občina.
- Število prebivalcev (2020): 2.298
- Proračun (v € na prebivalca): 1.446€
- Sestavljeni indeks ISSO: 42,98
- Uvrstitev (ISSO): 130. mesto
- Sprememba uvrstitve (pet let): +78 mest
Zakaj Sveta Ana? Ta majhna občina v Slovenskih Goricah je naredila v zadnjem obdobju pravi razvojni preboj. Strateško vodena občina se sistematično usmerja v razvoj trajnostnega turizma in je med tremi najmanjšimi kraji, ki nosijo znak Slovenia Green Destination (Sveta Ana ima srebrni znak). Prav prizadevanje, da bi kraj dobil ta znak, je sprožil vrsto infrastrukturnih projektov, zaradi katerih je občina zgledno komunalno urejena. Razvojna dinamika v kraju je očitna: v kratkem obdobju je občina napredovala od enega od najmanj razvitih krajev pri nas do povprečne ravni razvitosti.
Razvojni premik občine je tesno povezan s strateško vizijo, s katero so v kraju že pred več kot desetletjem opredelili razvoj v smeri turistične destinacije. Ta osrednja usmeritev je sprožila razvoj na drugih področjih. Sveta Ana je izvrsten primer, kako prizadevanje za znak Slovenia Green Destination deluje kot vzpodbuda za razvoj na različnih področjih – to prizadevanje je pospešilo razvoj infrastrukture. Poleg tega razvoj turizma v kraju povezujejo tudi z zagotavljanjem varnosti.
V Sveti Ani so posebno pozornost namenili odpadnim vodam. Projekti na tem področju so trajali več kot desetletje, v tem času pa so v občini izgradili skupno več kot 25 kilometrov kanalizacijskega omrežja v več naseljih, več skupnih čistilnih naprav. Za stavbe, ki so ostale zunaj omrežja, občina nudi 50-odstotno subvencijo za gradnjo male čistilne naprave (po besedah župana »niso zavrnili še nobene vloge za subvencijo«).
Ob tem obnavljajo ceste, razširili in obnovili so vodovodno omrežje, izgradili so kolesarske steze in se lotili obnove domačij. Da bi ustavili odseljevanje mladih, so komunalno opremili območje nove soseske Lokovec s 26 (cenovno ugodnimi) parcelami, v kraju pa gradijo tudi večstanovanjske objekte, kjer so na voljo na voljo tudi stanovanja z neprofitno najemnino. Kraju naj bi z vsem infrastrukturnimi projekti uspel »preboj med komunalno najbolj razvita in urejena območja v državi«.
Ob tem ne preseneča, da zunaj regije še nedavno povsem neznan kraj prejema nacionalne nagrade za urejenost (Moja dežela lepa in gostoljubna 1. mesto med trškimi jedri leta 2018). V zadnjem času so v Sveti Ani uredili park (Park generacij). Z infrastukturnimi projekti so v kraju postavili enega od temeljev za razvoj turizma. Drugi steber so aktivnosti, ki so s turizmom bolj neposredno povezane. Kot lahko razberemo iz aktivnosti, ta steber tvorijo trije elementi: okolju prijazno kmetijstvo s ponudbo domače hrane in vina, skrb za kulturno dediščino in organizacija številnih prireditev.
Sveta Ana je med maloštevilnimi kraji, kjer načrtno spodbujajo ekološko vinarjenje. Občina sofinancira trajnostno upravljanje z divjadjo. Kljub majhnosti Sveta Ana sodeluje z drugimi evropskimi kraji v kar nekaj čezmejnih projektih. V okviru projekta Escape (Interreg Slovenija – Madžarska, nosilna občina: Apače) so dobili sredstva za razvoj turizma. Na ohranjanje kulturne dediščine je meril projekt Detox (Interreg Slovenija – Hrvaška).
