Kanidatke po regijah:
Zahodna Slovenija: Pivka, Radovljica, Žiri
Osrednja in jugovzhodna Slovenija: Črnomelj, Novo mesto, Trebnje
Od Koroške do Posavja: Črna na Koroškem, Šmarje pri Jelšah, Zreče
Vzhodna Slovenija: Grad, Ormož, Ptuj
Regionalne zmagovalke: Pivka, Novo mesto, Šmarje pri Jelšah in Grad
ZLATI KAMEN 2019: NOVO MESTO
Mesto nadarjenih in uspešnih
Novo mesto je kot center slovenskega izvoznega gospodarstva razvojno ena najmočnejših občin pri nas. To je jasno razvidno iz merljivih kazalnikov. A še nedolgo je kraj – če odmislimo industrijo – deloval zaspano, brez pravega razvojnega poleta. Po letu 2014 se je veliko spremenilo. Mesto doživlja pravi preporod in postaja tudi eno najbolj sodobno upravljanih občin pri nas. To upravljanje daje na eni strani velik poudarek na elemente kot je na eni strani trajnostni in socialno občutljiv razvoj, na drugi pa uporaba tehnologij ti. pametnega mesta.
Novo mesto je tudi glede na kazalnike, povezane s kulturo, uvrščeno zelo visoko. A predvsem je pomembno, kako kulturo v mestu razumejo. Uspešne posameznike so v Novem mestu prepoznali kot pomemben del krajevne kulturne identitete in ob tem močno ozavestili vlogo nadpovprečnosti oz. odličnosti. Na ta način so kulturo povezali z ustvarjalnostjo in jo – brez velikih besed – dejansko umestili kot središčni moment krajevnega razvoja. Takšna razvojna paradigma je pri nas dokaj redka – meritokratski poudarek tega vzorca pa mestna politika uravnotežuje s številnimi socialno obarvanimi ukrepi.
SKRB ZA RAZLIČNE SKUPINE.
Mesto subvencionira prehrano za revne in starejše, nudi enkratno denarno pomoč ljudem v stiski in sofinancira vrsto humanitarnih organizacij. Pomembna je tudi skrb za mlade. Strategijo mladih so sprejeli že leta 2015 in jo izvajajo tudi v praksi. Tako je začel nastajati v strategiji načrtovani mladinski center Oton. Novo mesto je v vrsti občin, ki nudijo pomoč ob rojstvu otroka (220 evrov). Bistveno bolj redki so ukrepi, kot je subvencioniranje gradnje ali obnove stanovanj za mlade (1.000 do 1.500 evrov) in znižano plačilo vrtca za starše, ki so najeli stanovanjsko posojilo. Starejši občani imajo na voljo brezplačen prevoz po mestu z električnim avtomobilom.
V Novem mestu močno razvijajo prostovoljstvo: Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je povezano je z »več kot 400 občinami, 150 univerzami, 400 nevladnimi organizacijami, 100 podjetji, 50 razvojnimi centri, gospodarskimi zbornicami in grozdi po vsej Evropi in tudi po svetu.« Še en aspekt, ki kaže, kako je občinska strategija zares (in ne le deklarativno) osredotočena na »mehki dejavnik« – torej na občane in ne le infrastrukturo, je skrb za izobraževanje. Zagotoviti širok spekter vrhunskih strokovnjakov je med pomembnimi cilji razvoja mesta. V mestu deluje nekaj fakultet in višjih oz. visokih šol. Štiri so se pred kratkim povezale v Univerzo Novo mesto. Tudi sicer je mestna občina močno vpeta v mednarodne projekte, ki gradijo mehke vsebine: socialno kohezijo, evro-državljanstvo, integracijo beguncev, skrb za mlade, sodelovanje med mesti ipd.
NOVO PAMETNO MESTO.
Novo mesto je v sodelovanju s Telekomom Slovenije in SAP Slovenija začelo graditi sistem pametnega mesta z rešitvami, ki temeljijo na internetu stvari. »Občanom bodo že kmalu na voljo interaktivna parkirna mesta, najnaprednejša senzorika kakovosti zraka, zajem in merjenje porabe vode in energentov, razvoj pametne ulične razsvetljave in merjenje zadovoljstva občanov.«
Do zdaj je mesto uvedlo pametno kartico (po zgledu ljubljanske Urbane), ki omogoča plačevanje parkiranja, javnega potniškega prometa, različne vstopnine, knjižnične storitve in izposojo koles. Novo mesto ima (kot že veliko krajev po Sloveniji) sistem za izposojo koles. Posebnost: navadnim kolesom so dodali 45 električnih.
Inovativen pristop pri promociji občine so tematska leta. Prakso so začeli med leti 2015 in 2016, ko je mesto praznovalo 650 let. Očitno se je prijem obnesel: sledili sta Jantarno leto (2017) in Štukljevo leto (2018). Jantarno leto je »postavilo Novo mesto na svetovni arheološki zemljevid«. Štukljevo leto naj bi bilo namenjeno bolj promociji na nacionalni in lokalni ravni, navezujejo ga pa tudi na Evropsko leto kulturne dediščine.
Očitno je, da se tematska leta navezujejo na razvojne cilje občine. Med te denimo sodita tudi šport in skrb za zdravo življenje: mestna občina je po letih propadanja obnovila velodrom v Češči vasi in ga nadgradila z novimi vsebinami. Projekt, zaključen leta 2018, je vreden približno 3,5 milijona evrov. Še bilj ambiciozno je zasnovana mestna večnamenska športna dvorana Portoval: za leto 2020 načrtovan projekt naj bi stal okrog 23 milijonov evrov.
Novo mesto ima zelo močan razvojni položaj – po vrednosti sestavljenega indeksa ISSO je na 16. mestu med 212 občinami. V kategoriji mestnih občin ima boljše vrednosti kazalnikov samo prestolnica.
Zahodna Slovenija
Razvojno najprodornejša občina v regiji: PIVKA
Moč pozitivnega razmišljanja
Se spominjate Pivke pred letom 1991? Zaspan in pust kraj, kjer je bilo na ulicah več vojske kot prebivalcev. Pivka je igrala v očeh jugoslovanskih strategov zelo pomembno vlogo branika federacije pred »dušmaninom sa zapada«. Cena te vloge je bilo razvojno zaostajanje kraja. Ko je armada odšla, je Pivki ostalo obsežno degradirano območje z vojaškimi objekti. Ker so v Pivki razumeli, da gre v teh neprivlačnih objektih vseeno za dediščino, so lahko breme preobrnili v priložnost in postavili enega najbolj sodobnih in za obiskovalce (in medije) privlačnih muzejsko-turističnih kompleksov pri nas. Drugo razvojno priložnost so videli v presihajočih jezerih, ustanovili Krajinski park in postavili ekomuzej. A to je le en del zgodbe o Pivki. Pivka je na prvem mestu po zbranih evropskih sredstvih na prebivalca v zadnjih petih letih. Kraj prenavlja in gradi temeljno infrastrukturo, športne objekte in vlaga v razvoj podjetništva. Glede na indeks proračunskih sredstev, vloženih v kulturo, je Pivka krepko na prvem mestu – ne le zaradi velikih vložkov v Park vojaške zgodovine. Pivka izstopa po investicijah v kulturo, a je uvrščena prav na vrh tudi po tekočih odhodkih na prebivalca. Naložbe niso usmerjene le v center občine, ampak so razpršene tudi po ostalih krajih. Raven podjetniške dinamike je visoka, rast števila delovnih mest je močno nad povprečjem – glede na lansko analizo razvojne dinamike v zadnjem obdobju lahko govorimo o preboju. Letošnja analiza ISSO to le potrjuje.
Praksa po kateri občina izstopa najbolj, je zagotovo uspešnost pri iskanju razvojnega denarja. V Pivki niso le prvaki po zbranih evropskih sredstvih. Zelo spretni so pri oblikovanju in vključevanju v javno-zasebna partnerstva. Na ta način gradijo dom starejših občanov, ki bo prijaznejši od običajnih ustanov te vrste pri nas. Ob paleti projektov na različni področjih v Pivki veliko pozornosti namenjajo tudi ohranjanju naravne dediščine. Med drugim je vključena v dva mednarodna projekta, ki merita na sobivanje velikih zveri in človeka. V številnih krajih pri nas vidijo zveri le kot problem z eno samo rešitvijo (odstrel). V Pivki se osredotočajo na sobivanje, ob tem pa vidijo v teh živalih celo razvojno priložnost. Še en primer, kako znajo v kraju s pozitivnim odnosom neko posebnost, ki je v očeh marsikoga le vir težav, preobrniti v izrazito primerjalno prednost.
Pivka ima izjemen razvojni položaj – po vrednosti sestavljenega indeksa ISSO je na 18. mestu med 212 občinami. Med podeželskimi občinami je na osmem mestu. Glede na sestavljeni indeks preboja (ki smo ga sestavili za lanski izbor), je Pivka uvrščena zelo visoko, na 13. mesto. Kazalniki so vsaj nekoliko nadpovprečni pri vseh uporabljenih kriterijih, posebej pa izstopata podjetništvo (31. mesto) in trg dela (21. mesto).
Sladka Radovljica
Radovljica sodi po razvojnem položaju (kombinaciji razvojnega stanja, dinamike in aktivnosti) med slovenskimi občinami v sam vrh. Ob tem je Radovljica zelo urejena občina, ki sodi po projektnem in strateškem pristopu med vzorne. Destinacijska blagovna znamka Radol’ca pristno sladka se opira na krajevne posebnosti in na čebelarsko ter kulinarično tradicijo. Identiteta krajev v občini Radovljica je izrazito povezana s kulturno tradicijo.
Pristop očitno deluje, saj se je število turistov v občini v desetih letih skoraj potrojilo. Posebnost Radovljice je tudi njenih 14 solidno obiskanih muzejev. Ob intenzivnem razvoju v kraju ne zanemarjajo »mehkih« plati: na področju mladih Radovljica izstopa po inovativnih prijemih, skrbijo pa tudi za medgeneracijsko sodelovanje in ranljive skupine. Radovljica že dlje časa izstopa tudi po zanimivih prijemih, s katerimi vključujejo prebivalce v lokalni razvoj. Omenimo dva novejša primera: mozaik športnega društva Ljubno so na županovo pobudo izdelali prebivalci kraja sami kot »primer medgeneracijskega povezovanja« in dokaz, »da umetnost zmore in lahko poveže ljudi«. Skupina Radolčica je nastala za pomoč ljudem z alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence.
Najboljše prakse v Radovljici? Ta bogata občina tudi pri praksah ni revna. Omenili smo že močno projektno vodenje in blagovno znamko kraja. Še dva zanimiva programa. V čebelarskem centru je začela delovati Hranilnica semen: sistem za zbiranje in brezplačno distribucijo (kemično neobdelanih) semen avtohtonih vrst. V okviru šole deluje biodinamični vrt, prvi šolski vrt te vrste pri nas. Namen: aktivno spodbujati otroke, osnovnošolce, mlade, brezposelne, vrtičkarje, občane k pridelavi zdrave hrane. V okviru vrta prirejajo poletni tabor in strokovne tečaje za odrasle in mladino. Med večjimi projekti v zadnjem obdobju je bila gradnja nove knjižnice (2,8 milijona evrov). Sicer bodo v Radovljici v prihodnjih letih vlagali predvsem v športno infrastrukturo (11 milijonov evrov): kopališče, atletski park in športno dvorano v Lipnici.
V kategoriji mest (občine, ki imajo središče mestu, a nimajo statusa mestne občine) je po vrednosti sestavljenega indeksa ISSO Radovljica na drugem mestu, med vsemi 212 občinami pa na četrtem.
Radovljice ne odlikuje le izjemno močan razvojni položaj, ampak tudi velika stopnja uravnoteženosti razvoja. Občina ima izrazito nadpovprečne vrednosti sestavljenih indeksov na sedmih področjih – le pri demografiji je vrednost indeksa »samo« povprečna. Glavna točka preboja glede na lansko analizo je podjetništvo (34. mesto). Od lani je občina v »običajni« analizi ISSO napredovala za 10 mest – vsota majhnih korakov na različnih področjih.
Žiri: v ospredju je ustvarjalnost
Čeprav to ni nikjer eksplicitno zapisano, igra v Žireh kultura zelo osrednjo vlogo. To je razvidno iz razmeroma živahnega kulturnega dogajanja, morda pa še iz poudarka, ki ga dajejo lokalni identiteti. Prav gradnja in utrjevanje lokalne kulturne identitete ima v Žireh zelo velik pomen. Glavni elementi tega utrjevanja so v Žireh trije. Prvi je kulturna dediščina, ki vključuje tudi industrijsko dediščino, stare obrti in utrdbe. Drugi je izpostavljanje pomembnih Žirovcev. Tretji je izdajanje krajevne kulturne revije.
Revija Žirovski občasnik je ob tem dober primer, kako znajo v kraju prisluhniti pobudam posameznikov. Drugi primer so utrdbe na stari rapalski meji. Te utrdbe, »odkrite« konec devetdesetih let, so znali vključiti v kulturno in turistično ponudbo kraja, zanimanje za stare obrambne linije pa se je razširilo iz Žirov tudi v druge kraje. Javnost in stroko v Žireh včasih vključujejo v načrtovanje razvoja na inovativne načine. Tako so za predstavitev idejnih rešitev za prenovo jedra kraja priredili kar manjši dvodnevni festival.
Žiri sodi med kraje, kjer po eni strani močno poudarjajo kulturno identiteto, po drugi pa tehnološki razvoj in podjetništvo. Ta vzporednost ni naključna; gre preprosto za to, da v kraju cenijo nadarjenost in ustvarjalnost. Kot dve novosti, pomembni za razvoj podjetništva, omenimo oblikovanje co-working centra in vključitev Žirov v omrežje FabLab z odprtimi tehnološkimi laboratoriji, kjer lahko posamezniki uporabljajo najnaprednejšo tehnologijo.
Ob tem so Žiri dinamičen kraj z vrsto projektov, ki vključujejo tudi varstvo okolja (oz. energetsko učinkovitost) in so posebej bogati na področju športa. V osmih letih so za projekte v Žireh pridobili 12 milijonov evrov iz različnih virov. Projekti so vključevali energetske sanacije, energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave in sortirnico odpadkov. V Žireh precej vlagajo v šport – v zadnjem obdobju so uredili stadion in nordijski center, ob tem pa še igrišča in trim stezo. Ob tem pripravljajo gradnjo nove telovadnice, zasnovane kot večnamenski prostor: 8,5 milijonov evrov vredna naložba je »največji projekt v zgodovini občine«. Zaključili naj bi jo leta 2020. Ob tem je v načrtu med vidnejšimi projekti še prenova mestnega jedra, gradnja medgeneracijskega centra in ureditev industrijske cone.
Žiri imajo zelo močan razvojni položaj – po vrednosti sestavljenega indeksa ISSO so na 24. mestu med 212 občinami. V kategoriji mest (občine, ki imajo središče mestu, a nimajo statusa mestne občine) so Žiri na 11. mestu.
Osrednja in JV Slovenija
Črnomelj: iskanje novih priložnosti v Beli Krajini
Zakaj Črnomelj? Predvsem zaradi povezovalnosti in spretnosti pri vključevanju krajanov v razvoj. Dober primer iz zadnjega časa je prenova celovitega razvoja naselij v krajevni skupnosti Petrova vas: v prenovo so vključili učence osnovne šole iz teh naselij, učenci prek projekta spoznavali kulturno dediščino kraja, ozavestili gradnike krajevne identitete, ob tem pa podjetno razmišljali o razvoju. Dobra praksa, vredna posnemanja.
Črnomelj v projektih tesno sodeluje s sosednjimi kraji v regiji, močno pa je vpet tudi v čezmejne projekte s Hrvaško. Vrsta teh projektov meri na ohranjanje naravne dediščine. Omenimo še, da se občina proaktivno odziva na problematiko beguncev.
Črnomelj je v zadnjem desetletju dokaj intenzivno razvijal infrastrukturo – še posebej velja omeniti razvoj vodovodnega omrežja. Za razvoj so pomembne naložbe tudi v industrijsko cono in oblikovanje Podjetniškega inkubatorja Bele Krajine. Tudi v prihodnje najpomembnejši projekti merijo na razvoj infrastrukture, na ceste, vrtce in šole, javno razsvetljavo in razvoj optičnega širokopasovnega omrežja. Zelo močan razvojni center RIC Bela Krajina deluje vzorno in s projekti že uspeva vplivati na beg možganov.
Kultura je v kraju pomemben razvojni moment. V mestu potekajo številni dogodki, od tradicionalnega Jurjevanja do dogajanja na »ulici kulture«. Črnomelj sodi med kraje, ki za varstvo kulturne dediščine namenjajo relativno največ denarja. Prenove mestnega jedra so se v Črnomlju lotili temeljito in celovito, pri tem pa v iskanje rešitev vključili stroko in širšo javnost. Leta 2013 so organizirali urbanistično in arhitekturno delavnico. Leto za tem so pripravili Načrt upravljanja mestnega jedra Črnomelj (2014 – 2018), celovit dokument, ki zajema na eni strani prenovo in varstvo kulturne ter naravne dediščine mesta, na drugi aktivnosti, s katerimi bi to dediščino na trajnostni, a podjeten način »vpeli v sodobno življenje« in jo uporabili za boljšo prepoznavnost kraja.
Črnomelj ne sodi med občine z močnejšim razvojnim položajem. Vrednost sestavljenega indeksa ISSO je šibka in uvršča občino na 183. mesto med vsemi 212 občinami, oziroma na 58. mesto med 60 občinami, ki imajo sedež v mestnem naselju. V občini so znali razviti vrsto dobrih praks. A zdi se, da kraj potrebuje nov razvojni sunek, s katerim bi zares prebudili že odkrite, vendar še speče potenciale. Uvrstitev Črnomlja v finale izbora je zato mišljena tudi kot spodbuda.
Trebnje: mesto odličnosti
»Eno najmlajših slovenskih mest zaznamuje hiter razvoj in rast gospodarstva, šolstva in kulture.« Te besede so zapisane v slavnostnem govoru, ki ga je imel eden od uveljavljenih krajanov ob občinskem prazniku. Izbira teh treh področij ni naključna – iz posameznih izjav, predvsem pa iz aktivnosti lahko sklepamo, da razvoj kraja temelji prav na teh treh elementih, ki pa so tesno povezani s skupnim imenovalcem: prizadevanjem za odličnost. To so postavili v Trebnjem kot osrednjo vrednoto na bolj ekspliciten način kot v kateremkoli drugem slovenskem kraju – tudi bolj kot v sosednjem Novem mestu.
Vrednota odličnosti je tesno prepletena z ustvarjalnostjo (in s tem z nadarjenostjo posameznika, to ustvarjalnost pa postavlja kot glavno gonilo razvoja kraja na vseh področjih. Na ta način je tudi kultura postavljena prav v središče razvojnega dogajanja. Nikakor ne gre le za deklarativno usmeritev. Dejavnost občine in posameznih akterjev razvoja je močno prežeta s tem »duhom odličnosti«, kar se kaže tudi skozi vrsto projektov. Omenimo le Forum odličnosti in rokodelstva. V številnih krajih prirejajo dneve podjetništva: v Trebnjem so to obliko spodbujanja podjetništva nadgradili z drobno potezo – v ospredje so postavili odličnost in s tem ustvarjalnost. Na ta način so dosegli, da dogodek ni omejen le na industrijo ali obrt, ampak presega meje tradicionalno pojmovanih sfer dejavnosti.
Poudarjanje vrednote odličnosti je verodostojno le, če razvoj občine poteka brezhibno na različnih ravneh. Če sklepamo po bogastvu projektov na različnih ravneh, za Trebnje to velja. Omenimo le nekaj primerov: skrb za vodo, za razvoj podeželja in ranljive skupine.
Trebnje so pravi inkubator dobrih praks, ob tem pa delujejo izrazito povezovalno. V kraju so razvili eno najmočnejših lokalnih kolektivnih blagovnih znamk pri nas: Dobrote Dolenjske. Znamka se je razširila tudi na druge kraje v regiji. Občina se v projekte vključuje skupaj z Grosupljem in Ivančno Gorico prek Medobčinskega razvojnega centra (tega smo omenili kot primer dobre prakse že pri kandidaturi obeh partnerskih občin).
Trebnje so kraj z zelo močnim razvojnim položajem – so med 10. občinami z najvišjo vrednostjo sestavljenega indeksa ISSO. V kategoriji mest (občine s središčem v mestu, a brez statusa mestne občine) so celo na tretjem mestu.
Trebnje imajo nadpovprečne vrednosti sestavljenih indeksov na sedmih področjih – na štirih področjih je izstopanje posebej izrazito. To so demografija, gospodarstvo, trg dela in izobrazba. Glede na lanski indeks preboja, je Trebnje uvrščeno na visoko 25. mesto. Glavne točke preboja so gospodarstvo (40. mesto), trg dela (43. mesto) in tudi okolje (62. mesto). Poleg tega je Trebnje v zadnjem obdobju napredovalo glede na standardni sestavljeni indeks ISSO za 35 mest.
Od Koroške do Posavja
Razvojno najprodornejša občina v regiji od Koroške do Posavja: ŠMARJE PRI JELŠAH
Kraj »baročnih presežkov«
Le malo občin je kulturo tako integriralo v svoje razvojne načrte kot so to storili v Šmarju. Kultura je v občini postavljena na osrednje mesto. To se ne kaže le v zapisanih strategijah, ampak v kulturnem dogajanju, ki je za razmeroma odročen podeželski kraj neverjetno živahno. Le izjemoma so v slovenskih krajih znali prepoznati vrednost kulturne dediščine do te mere, da želijo pozicionirati kraj na podoben način kot v Šmarju pri Jelšah, kjer želijo biti prepoznani kot »svet baročnih presežkov«.
V kraju ne ostajajo pri besedah: kulturni dom s knjižnico nudi paleto kulturnih dogodkov, kakršne se ne bi sramovalo niti kakšno večje slovensko mesto. Odprli so muzej baroka, obnovili Rotovž izjemno zanimivega srednjeveškega trga Lemberk, po vaseh pa obnavljajo kulturne domove. Dolg seznam dogodkov in prireditev ni značilen le za Šmarje, a v tem kraju so znali najti nekaj izvirnih novosti. Med temi izstopa F.A.F.: festival amaterskega in neodvisnega filma. Zanimiv je tudi niz prireditev »Portreti kulturne dediščine«. Na teh rednih dogodkih želi knjižnica v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in kulturnimi društvi predstaviti krajevno zgodovino, običaje in ljudi. Pomemben gradnik lokalne identitete.
Zelo poudarjena vloga kulture ne pomeni, da občina ni aktivna tudi na drugih področjih. To lahko razberemo iz pestrega seznama projektov. Občina sodi med dokaj aktivne. V zadnjem času so v občini zgradili nizkoenergijski vrtec, potekajo energetske sanacije javnih objektov, obnovili so kulturne domove in domove krajanov, opremili poslovno cono in zgradili športni park. Ob tem poteka plinifikacija naselja, občina pa sofinancira postavljanje čistilnih naprav.
Vse te dejavnosti niso brez učinkov. Pri naši lanski analizi preboja so se glede na izbrane ključne dinamične kazalnike Šmarje pri Jelšah uvrstile na dvanajsto mesto. Razvojno stanje občine Šmarje pri Jelšah je pod slovenskim povprečjem – glede na sestavljeni indeks ISSO je občina uvrščena na 154. mesto. Med podeželskimi občinami so Šmarje uvrščene na 94. mesto.
Črna na Koroškem: Olimpijski duh v majhnem kraju
Črna na Koroškem je primer kraja, kjer znajo iz malega narediti veliko. Je majhna, odročna in zelo aktivna na različnih področjih. Posebej omenimo dva sklopa. Prvo je skrb zdravje, zdravo življenje in šport. Po kazalnikih, povezani z zdravstvenim stanjem, je občina prav na repu v Sloveniji. A očitno se v Črni tega zavedajo in tako je kraj primer dobre prakse tega, kaj lahko občina naredi za zdravje svojih krajanov. Pri tem igra pomembno vlogo šport, občina pa se v zadnjem času pozicionira prav kot »olimpijski« kraj.
Drugi sklop sta kultura in turizem. V Črni so že leta zelo spretni pri oblikovanju turistične ponudbe, ki je »drugačna« in povezana z identiteto kraja. Prireditev Gradovi kralja Matjaža (gradnja sneženih gradov in skulptur) poteka že od leta 1993. Turistično ponudbo opirajo na kulturno in naravno dediščino kraja: imajo manjši rudarski muzej, obeležja, povezana s fužinarstvom (400-letna tradicija) in so močno vpeti v dejavnosti čezmejnega Geoparka Karavanke. Posebnost kraja je tudi tradicionalno srečanje pod Najevsko lipo.
Črna na Koroškem je »prijazna« mladim, invalidom, prostovoljstvu in planetu. V zadnjih letih je prejela še nagrade za najlepši izletniški kraj, manjše mesto in najlepše vaško jedro. Omenimo še, da so v občini obnovili kulturni dom, mestno tržnico, postavili atletsko stezo in da skrbijo za Plečnikov spomenik v središču Črne. Ob smučišču so postavili gorsko-kolesarski poligon.
V zadnjem času se Črna pozicionira tudi kot kraj olimpionikov. Olimpijskim športnikom, doma iz Črne, so že namenili spominsko sobo in postavili Pot olimpijcev s sedmimi klopmi v čast sedmim olimpionikom iz Črne. To je spet tesno povezano s skrbjo za zdravje: med glavnimi vzvodi na tem področju je namreč prav promoviranje zdravega načina življenja.
Razvojno stanje občine Črna na Koroškem je pod slovenskim povprečjem – glede na sestavljeni indeks ISSO je občina uvrščena na 151. mesto. Med podeželskimi občinami je Črna na 91. mestu. Pogled na posamezne kazalnike daje izjemno raznoliko in neuravnoteženo podobo: več kot tretjina kazalnikov ima ali močno podpovprečno ali izrazito nadpovprečno vrednost!
Zreče: športni turizem sredi gozdov
Zreče so kraj s precej močno industrijo, ki se zelo sistematično pripravlja na postindustrijsko prihodnost. Razvojna priložnost za občino je turizem, povezan s športom in dobrim počutjem in ki se navezuje na zdravilišče, športne zmogljivosti na Rogli in na neokrnjeno naravo Pohorja. V tem duhu je pozicioniranje Zreč zelo izrazito in jasno, posamezni projekti pa povsem sledijo tej temeljni usmeritvi. Glede na danosti Zreč je kulturna dediščina v podrejenem položaju, a to ne pomeni, da je v kraju ne znajo vključiti v razvoj, še posebej kot dodatni vzvod za hitrejši razvoj turizma. Omenimo še tesno sodelovanje občine in podjetij (zlasti družbe Unior) – med številnimi primeri tega sodelovanja je Sklad za ohranjanje narave Pohorja, kjer so v partnerstvo pritegnili tudi državo.
Glavni projekt v zadnjem obdobju je bil zagotovo gradnja Smučarsko tekaškega centra na Rogli (2008 – 2014). Projekt je bil vreden dobrih 12 milijonov evrov. Podjetje Unitur je v prenovo Hotela Rogla vložilo v zadnjem obdobju še 3,2 milijona evrov. Hotel je urejen v »tradicionalnem pohorskem slogu s sodobnimi elementi«, ob prenovi pa so uporabili značilne pohorske materiale. Ob tem je družba letos vložila še 400.000 evrov v smučišče (tekoči trak v otroškem snežnem parku za smučarje, deskarje in gibalno ovirane osebe), kočo pri Uniorčku ter postajališče za avtodomove. Večji investicijski projekt, načrtovan za letos, je »razvoj jezera kot sonaravnega, proaktivnega razvojnega jedra kontinentalnega turizma« z evropskimi sredstvi (projekt Laketour). V dveh letih bodo za ta namen porabili 488.000 evrov. V kraju so razvili tudi blagovno znamko Okusi Rogle. Znamka povezuje »kakovostno kulinarično ponudbo, ki izvira iz tradicije tega območja in lokalno pridelanih živil in izdelkov«.
Zreče so kraj z nadpovprečno ugodnim razvojnim položajem: med 212 občinami so po vrednosti sestavljenega indeksa ISSO na 64. mestu, med podeželskimi občinami pa na 32.. Razvojna slika občine je – ko gre za merljive kazalnike – precej uravnotežena.
Vzhodna Slovenija
Razvojno najprodornejša občina v vzhodni Sloveniji: GRAD
Revna občina dobrih ljudi
Goričko zagotovo sodi med najbolj odročne in najmanj razvite predele Slovenije. V tem razvojno precej zaspanem delu države po svojih aktivnostih izstopa občina Grad.
Občina Grad izstopa po svoji iznajdljivosti, kako z majhnimi sredstvi narediti veliko. Aktivnosti so skromne, a pokrivajo prav vsa področja od skrbi za ogrožene skupine do spodbujanja rabe trajnostne energije. Občina se zelo spretno vključuje v večje projekte, tudi čezmejne. Grad je bil nosilna občina velikega projekta gradnje sistema B pomurskega vodovoda. Je središče krajinskega parka Goričko in prav prek javnega zavoda, ki skrbi za upravljanje parka, uspešno pridobiva evropska sredstva.
Občina je svoj razvoj močno oprla na osrednji kulturni spomenik, na grajsko stavbo, ki je obenem največji grad v Sloveniji. Obnovljeni grad je središče kulturnega življenja na Goričkem in pomemben motor turističnega razvoja: z 22.000 obiskovalcev leta 2017 sodi med solidno obiskane muzeje.
Za razvoj turizma v kraju skrbi Javni zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad. Občina ima tako dva javna zavoda, ki skrbita za hitrejši razvoj kraja. Aktivnosti občine so zelo uravnotežene in – ne glede na nizek proračun – segajo na prav vsa področja od socialnega varstva do skrbi za trajnostno mobilnost. Pri tem so v občini zelo iz najdljivi, kako z zelo omejenimi sredstvi narediti čim več. Pomembno vlogo pri tem igrata prav oba javna zavoda, ki sta obenem glavni vzvod, prek katerih se občina projektno povezuje tako na regionalni ravni kot tudi čez mejo.
V zadnjem času je kraj postal znan predvsem po doživljajskem parku Vulkanija – park je primer, kako lahko tudi majhen kraj brez velikih sredstev z nekaj spretnosti in poguma k sebi prenese uspešen razvojni prijem iz tujine.
Grad je občina, ki sodi med najmanj razvite v Sloveniji. Nadpovprečne vrednosti kazalnikov najdemo le na področjih okolja in socialne kohezije. Grad je tako revna občina z neokrnjenim okoljem in dobrimi ljudmi: sodi med 10 občin, katerih celotno ozemlje je zaščiteno po pravilih Natura 2000. Močno izstopa tudi po stopnji sosedske povezanosti.
Ormož: vino, alternativna kultura
Ormož ima za podeželsko občino zelo bogato kulturno življenje, ki vključuje tudi močno mladinsko kulturo. Ormož premore celo alternativni klub, ki združuje pripadnike različnih subkultur – to je praviloma izrazito urban pojav. Ugibamo lahko, da je morda prav delovanje tega kluba prispeva k razvitosti kreativnih industrij, ki je za podeželski kraj nadpovprečna. V kulturni ponudbi kraja najdemo tudi rešitve, ki so za slovenske razmere izvirne (starinski kino kot del tehnične in kulturne dediščine).
V Ormož doslej niso znali povezati kulturne ali naravne dediščine z razvojem turizma. To se lahko spremeni z oblikovanjem nove destinacijske znamke Jeruzalem Slovenija. Znamka se med drugim lahko opira tudi na močno in mednarodno uveljavljeno vinarsko tradicijo.Blagovna znamka meri na območje treh prleških občin: Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža. Z njo želijo »poudariti in izpostaviti prepoznavnost različnih rokodelskih izdelkov, prleške kulinarke, prireditev in dogodkov ter njihovih ponudnikov znotraj destinacije Jeruzalem«.
Občini bi težko očitali, da ni prizadevna. Med novejšimi naložbami omenimo večnamenski Hostel Ormož: novembra 2018 odprt obnovljeni hostel združuje mladinski hotel, prostore mladinskega centra in pokrito tržnico.
Poleg naložb v infrastrukturo (Ormož sodi med investicijsko bolj aktivne občine) lahko podčrtamo tudi projekte z »mehko« vsebino, ki merijo na multikulturnost, medgeneracijsko sodelovanje, socialno podjetništvo in podobno. Zanimiv je tudi projekt Ormoška laguna, ki je vzpostavil prvovrsten habitat za ogrožene vrste ptic.
Razvojni položaj občine Ormož je med manj ugodnimi. Med 60 občinami, ki imajo sedež v mestnem naselju (brez mestnih občin), je Ormož na 50. mestu. Prednosti kraja sta zlasti izmerjena visoka kakovost življenja, ki jo Ormož omogoča, in socialna kohezija. Tudi okoljski kazalniki uvrščajo Ormož za malenkost čez povprečje. Šibka točka občine je slabo razvito podjetništvo: dobro zastavljena znamka je zato priložnost, da se kraj počasi prebudi tudi na tem področju. Uvrstitev Ormoža v finale naj zato deluje tudi kot spodbuda.
Ptuj: razvojna poskočnost starega mesta
Ptuj združuje dva momenta: (izjemno) razvojno dinamiko in zelo velik poudarek, ki ga ima v »najstarejšem slovenskem mestu« kultura, oziroma kulturna dediščina. Ptuj ima bogato materialno kulturno dediščino, za slovenske kraje precej razvito infrastrukturo na področju kulture in vrsto odmevnih prireditev (začenši s kurentovanjem). Ob tem na Ptuju poudarjajo tudi vlogo mesta kot vinarskega središča.
Na Ptuju razumejo kulturno dediščino v prvi vrsti kot vzvod za razvoj turizma. Ne glede na kritike (te so bile glasne predvsem v času volitev), je dejstvo, da se na Ptuju zavedajo vloge mesta kot pomembnega kulturnega središča – ni veliko krajev pri nas, kjer bi za kulturo namenjali tolikšen delež sredstev. Nekatere prenove (Dominikanski samostan) so nagradili na svetovni ravni, objekt pa je dokaj uspešno revitaliziran in je odprl mestu možnosti za razvoj kongresnega turizma. Po drugi strani se prenove in zlasti revitalizacije mestnega središča lotevajo počasi. Kot omenjeno, pa se je mesto v zadnjem času zelo dinamično razvijalo na različnih področjih, kar lahko razberemo tako iz rednih analiz ISSO kot iz lanske posebne analize preboja. K tej dinamiki prispevajo tudi dobre prakse, ki so jih v mestu razvili na različnih področjih. V zadnjem času izstopajo rešitve na področju trajnostne mobilnosti, kot izvirno prakso pa omenimo Kreativnico – inkubator za mlada podjetja, ki so ga postavila kar uspešna ptujska start-up podjetja sama.
Na Ptuju so v zadnjih letih sprožili »nov investicijski cikel za prenovo in modernizacijo Ptuja«: v ta namen naj bi dobili iz evropskih virov 30 milijonov evrov. Poleti 2018 se je začela prenova stare mestne tržnice (5,3 milijona evrov – 80 odstotkov iz EU virov) – projekt vključuje tudi prenovo sosednjih ulic, prostor pa je zasnovan večnamensko in bo poleg običajne tržnice omogočal tudi izvedbo prireditev. Lani so v mestu zaključili tudi prenovo degradirane površine starega pokopališča – s pomočjo evropskih sredstev (733.000 evrov) je mesto tako dobilo nov park (Park spominov).
Spodbujanje podjetništva je v strategiji postavljeno na prvo mesto med prednostnimi nalogami. Na občini zagotavljajo, da ima »danes vsak podjetnik, ki ga zanimajo zemljišča in industrijski objekti, na občini na voljo točno določeno osebo, da najde storitve in informacije na enem mestu«. Za spodbujanje investicij in delovnih mest so znižali komunalni prispevek za fizične osebe za 30%, za industrijsko in poslovno gradnjo pa za polovico.
Vse to prinaša merljive rezultate: po lanskem indeksu preboja je Ptuj uvrščen na visoko 18. mesto. Če pogledamo običajni indeks ISSO, je Ptuj v zadnjem obdobju napredoval kar za 81 mest! Pretres kazalnikov v zadnjem obdobju pokaže napredek zlasti na trgu dela in pri okolju. A omeniti moramo, da so se prenove in zlasti revitalizacije mestnega središča doslej lotevali počasi – in ne brez spornih potez. Če znajo na Ptuju zares izkoristiti izjemne potenciale, ki izhajajo iz bogate materialne in nematerialne kulturne dediščine, bo pokazal šele prihodnji razvoj.
