Ključni besedi Zlatega kamna 2020 sta tako digitalna transformacija in trajnostni razvoj. Kaj je pokazal pretres teh elementov, kaj smo torej ugotovili na splošnejši ravni? Vsekakor to, da pametno naselje nikakor ni samo vprašanje tehnologije. Prvič, v praksi se je pokazalo, da sta digitalna tehnologija in trajnostni razvoj pogosto tesno prepletena: ko govorimo o pametnih naseljih in o doslednejši digitalni transformaciji, je to pogosto povezano s cilji na področjih trajnostne mobilnosti ali učinkovitejše rabe energije, prehoda na čistejše vire in podobno.
Drugič. Raba tehnologij se pogosto navezuje na inovativnost in povezovalnost. Ni posebno presenečenje, da so občine, ki so spretnejše pri uporabi tehnologij, bolj »inovativnosti prijazne«. Praviloma so ti kraji tudi izrazito odprti za sodelovanje in povezovanje na različnih ravneh.
Tretjič. High tech pogosto spremlja high touch – torej spretna in iznajdljiva raba mehkih prijemov (socialne politike, delo z ranljivejšimi skupinami, usmerjenost k mladim…). »Pamet« je na lokalni ravni torej veliko več od tehnologije, kar pove že, hm, zdrava kmečka pamet. A bolj zanimivo je to, da imajo tehnološko napredne občine zelo pogosto tudi najbolj razdelane socialne in okoljske politike s konkretnimi prijemi.
Kaj smo odkrili?
Pričakovali smo, da bomo imeli težave najti dovolj kandidatk, ki bi jih glede na letošnjo rdečo nit prepričljivo lahko uvrstili finale. Tako je tudi bilo. Prihodnost ni ravno beseda, ki bi jo pogosto srečevali v občinskem besednjaku. Kot bi lahko pričakovali, izstopajo mesta in zlasti mestne občine – to velja tako ko gre za rabo digitalnih tehnologij kot tudi drugih prijemov, ki so dolgoročneje usmerjeni. V ožji izbor za nagrado Zlati kamen so se prebile štiri mestne občine, kar je največ doslej. Le dve občini v izboru sta podeželski.
Kar zadeva kakovost kandidatk, so razlike med regijami letos precej velike. Nič novega, a tokrat smo imeli posebno zagato z drugo regijo, torej z osrednjo in jugovzhodno Slovenijo.
V regiji je vrsta sicer uspešnih krajev, ki pa smo jih v finalu izbora že videli. Z izjemo Domžal pri teh krajih ni bilo dovolj novih elementov, da bi jih lahko ponovno uvrstili v ožji izbor. Zato imamo letos iz te regije le dve kandidatki. Poleg tega smo regijo razširili in vanjo vključili tudi Zasavje.
Teh težav zagotovo nismo imeli v prvi regiji – tu bi zlahka lahko dobili pet ali celo šest prepričljivih finalistk. Ne glede na to smo v finale ponovno uvrstili zmagovalko prvega izbora za nagrado Zlati kamen Idrijo. Odločitev ni bila težka: Idrija je močno napredovala tudi po letu 2012, je med kraji, ki so prišli najdlje pri razvoju v smeri pametnega naselja, je uspešno uvrstila rudnik na seznam svetovne dediščine in razvila vrsto dobrih praks.
Kako smo iskali pamet?
Metodologija ostaja nespremenjena. Najprej pretres razvojnih dokumentov, programskih izjav, člankov in podobno. Potem kvantitativna analiza s pomočjo KPIjev (ključni kazalniki uspeha) v sistemu ISSO. In na koncu pretres ter odločitev Strokovnega sveta projekta Zlati kamen. In kot vsako leto je rdeča nit le glavni poudarek, Strokovni svet pa se o zmagovalnih krajih odloča glede na celovit vtis o razvojni prodornosti nekega kraja.
