Zakaj govorimo o »pametnih« podatkih? Ker je med informacijo in pametnim podatkom bistvena kakovostna razlika. Če je bil pred nekaj desetletji glavni problem dostop do informacij, je zdaj največkrat strahovit problem prav preobilje informacij – zasuti smo z informacijami, s katerimi pa nimamo kaj početi.
Prva značilnost pametnih podatkov je, da so skrbno izbrani. Druga je ta, da so urejeni, torej vgrajeni v nek sistem, ki jih osmišlja in jim šele daje uporabnost. Prav s temi vodili pet let gradimo informacijski sistem, ki je motor celotnega projekta Zlati kamen: sistem ISSO.
Indikatorji v sistemu ISSO so prilagojeni velikostim razmerjem slovenskih občin, so standardizirani, poenoteni in postavljeni v smiseln okvir sistema. Izbrani so po načelih metode uravnoteženih kazalnikov. Sistem uravnoteženih kazalnikov je – poenostavljeno rečeno – sistem povezanih ključnih indikatorjev, ki omogočajo, da posamezen podatek spremljamo z zornega kota širše strategije.
Kaj lahko ugotovimo s pomočjo kazalnikov sistema ISSO?
Prvič, razvojni položaj občine. Glavna korist analize ISSO je hitro in učinkovito identificirati konkurenčne prednosti na eni strani in glavne razvoje izzive kraja na drugi. Vrednosti občine lahko primerjate s skrajnimi (najboljšimi in najšibkejšimi) vrednostmi na eni strani, na drugi pa z regijskimi in državnimi povprečji. To daje hitro sliko o tem, kje je vaša občina glede na posamezen indikator. Ob tem lahko identificirate kraje, ki imajo najboljše vrednosti kazalnikov v Sloveniji in v regiji. S pomočjo infografičnih rešitev (barvni semafor) je mogoč še hitrejši, trenuten vpogled v razvojni položaj občine na določenem področju.
Drugič, kakšna je dinamika sprememb v občini. Sistem ISSO omogoča, da odkrivamo odgovore na vrsto vprašanj: kateri so glavni dosežki občine v štirih letih? Katere so glavne spremembe? Kaj so glavni razvojni dosežki? Se razvojni premiki odvijajo v skladu z začrtano strategijo? Na nazadnje: kako dobro so izpolnjene predvolilne obljube? Najboljši odgovor na pavšalne kritike ponujajo prav trdni in merljivi podatki, ki jih nismo »skuhali« sami, ampak prihajajo iz zunanjega sistema standardiziranih meril.
Celotna slika.
V sistem je vključenih osem vsebinskih področij: demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobrazba, življenjski standard, socialna kohezija in okolje. Pregled osmih področij (za vsako so pripravili sestavljeni indeks) omogoča oceno konkurenčnih prednosti in razvojnih priložnosti: kje je občina relativno posebej močna in kje zaostaja. S pomočjo zvezdnega diagrama je ponovno mogoče dobiti vtis o tem tako rekoč v trenutku.
Posebej pomemben aspekt analiz ISSO je razdelitev kazalnikov glede na tri aspekte, poglede: na kazalnike doseženega stanja, aktivnosti in dinamičnih sprememb. Prvi so »klasični« kazalniki, ki nam pokažejo stopnjo doseženega razvoja na določenih področjih. Ti nam dejansko dajejo sliko za nazaj: statistike po definiciji dajejo sliko s časovnim zamikom.
Kazalniki stanja so pomembni, ker nam govorijo, kje se občina nahaja – na primer, kakšni so kazalniki za življenjski standard prebivalcev v primerjavi z ostalimi občinami v Sloveniji. Natančneje povedano nam kažejo, kje je bila občina včeraj: statistike nam po definiciji dajejo sliko za nazaj. A ta slika je dovolj ustrezen približek.
Dovolj ustrezen, ne pa zadosten. Pomen uravnoteženega sistema je prav v tem, da lahko primerjamo naše aktivnosti s splošnim strateškim okvirjem. Zato so poleg kazalnikov stanja v sistemu ISSO še kazalniki aktivnosti in dinamike sprememb.
Kazalniki aktivnosti nam omogočajo, da primerjamo učinkovitost dela posameznih občin. Izhajajo lasti iz proračunskih podatkov in kažejo aspekte, kot so na primer stopnja finančne samostojnosti. Z njimi lahko primerjamo tudi poudarek, ki ga v posameznih občinah skozi proračun dajejo nekaterim izbranim strateško pomembnim področjem.
Na daljši rok lahko aktivnosti primerjamo z razvojno dinamiko in s spremenjenimi vrednostmi kazalnikov stanja. Ko lahko aktivnosti povežemo z merljivimi spremembami, bo to posebej uporabno. Sistem bo to omogočal čez nekaj let – ko bomo s podatki pokrili dovolj dolgo obdobje. Že zdaj pa je nastavljen, da bo to omogočal.
Prav tako lahko že zdaj s pomočjo kazalnikov razvojne dinamike spremljate spremembe nekaterih bistvenih parametrov – seveda v primerjavi z ostalimi kraji in s povprečji za vse občine ter za občine v regiji.
Relativno oblikovana merila.
Vsa merila v sistemu ISSO so oblikovana relativno – vrednosti kazalnikov so preračunane na število prebivalcev. Prav to nam omogoča, da smiselno vzporejamo različno velike kraje. Zakaj je to pomembno? Ena od najbolj znanih metodologij za odkrivanje »najboljših« mest je tista, ki jo pripravljajo v svetovalnem podjetju Mercer. Mercerjevi analitiki uporabljajo absolutne kazalnike. Kaj to pomeni? Mesto s 100.000 prebivalci na primer nikoli ne bo imelo toliko hotelov kot mesto z 10 milijoni. Prvi kraj je lahko turistično izjemno privlačen – metodologija hiše Mercer ga bo »po gostoljubnosti« uvrstila nižje. Po našem mnenju je veliko bolj zgovoren podatek, ki primerja število hotelov s številom prebivalcev. Ali ki ugotavlja, kako se je povečalo število turističnih zmogljivosti v določenem obdobju. Seveda relativni podatki prinašajo določene pasti – prav zato jih je potrebno brati upoštevajoč metodologijo in celoten kontekst. Tudi zato je pomemben celovit sistem uravnoteženih kazalnikov, ki vrednosti posameznih indikatorjev postavlja na svoje mesto.
Zakaj je sistem ISSO v Sloveniji edinstven?
To je edino orodje te vrste v Sloveniji. Nekaj poskusov, da bi postavili sistem meril za uspešnost slovenskih lokalnih skupnosti je sicer že bilo, a v glavnem je šlo za enkratne dogodke.
Pri pripravi sistema ISSO smo se zgledovali po svetovnih vzorcih, kot so primerjave držav (indeksi konkurenčnosti Svetovnega foruma, OECDjev indeks dobrega življenja, Indeks človekovega razvoja Združenih narodov) na drugi pa primerjave mest. Te metodologije smo prilagodili za slovensko okolje in za raven lokalnih skupnosti, pri tem pa se naslonili na domače znanje. Metodologijo sistema redno preverja multidisciplinarna skupina strokovnjakov s štirih univerz.
Zdaj je za nami že pet let izkušenj. V našem sistemu je vsako leto več podatkov, metodologijo pa ves čas razvijamo in nadgrajujemo. Podatki v sistemu so tako »pametni« tudi za to, ker je v njih vgrajeno pet let našega dela in izkušenj, posredno pa tudi vrhunska znanja iz Slovenije in sveta.
Naslednji korak: preverjanje kakovosti upravljanja.
Pred izborom za nagrado Zlati kamen pripravimo analizo mehkih elementov občine s pomočjo posebnega algoritma: vzorca s 25 vprašanji. Na ta način pretresemo strateško usmerjenost občine, raven politične kulture in aktivnosti: njihovo usmerjenost in uravnoteženosti.
Seveda ne ocenjujemo strategije kot take, pač pa nas zanima, v kolikšni meri občinska politika (oziroma uprava) vključuje orodja strateškega odločanja v svoje delo. Je občina zares strateško vodena ali ne. Pri politični kulturi ocenjujemo preglednost delovanja občine (so na primer ključni dokumenti javno dostopni), vključenost občanov v odločanje in odprtost občine za sodelovanje z drugimi kraji. Tretji element so aktivnosti občine, kjer nas zanima raven aktivnosti na izbranih področjih, za katere smo ocenili, da so za delovanje lokalne skupnosti posebnega pomena (na primer aktivnosti, usmerjene na posebej občutljive skupine prebivalstva: mlade, stare ali socialno ranljive skupine).
To analizo pripravimo s pomočjo javno dostopnih podatkov: prav javna dostopnost je v tem kontekstu bistvena in nam veliko pove o tem, koliko je skupnost zares odprta in – ne nazadnje – ali imamo zares opraviti s krajem, ki se razvija v smer e-občine.
Naslednji razvojni korak sistema Zlati kamen bo šel prav v tej smeri: kako izdelati orodja, s pomočjo katerih lahko še bolje izmerimo kakovost upravljanja občine. Pri pripravi teh korakov si pomagamo prav z modeli za ocenjevanje sistemov kakovosti, ki smo jih prenesli iz poslovnega sveta. Sistem preverjanja, ki bi bil na voljo za vse občine – in ne le za kandidatke za nagrado – bomo trgu predstavili predvidoma pred koncem leta.
