Revni in bogati

V povprečju je imel leta 2014 vsak Slovenec za 9.535 evrov bruto prihodka. Ta znesek zajema prav vse prihodke, ki se štejejo v dohodninsko osnovo, vključno s pokojninami, socialnimi transferji in dohodkom iz premoženja*. Razlike med občinami so vsaj na prvi pogled precejšnje. Tako je prejel Trzinec pred dvema letoma v povprečju kar 2,2-krat več prihodka od prebivalca Hodoša.

Trzin je po bruto prihodku na prebivalca na prvem mestu. Trzin je edina slovenska občina, kjer so prebivalci v povprečju prejeli več kot 1.000 evrov prihodka na mesec ali 12.365 na leto. V 28 občinah je letni bruto prihodek znašal več kot 10.000 evrov. Leta 2007 – torej pred izbruhom finančne krize – je bilo takšnih občin v Sloveniji le pet.

Najrevnejši v Sloveniji so Hodošani, ki so predlani v povprečju prejeli le 5.527 evrov bruto: to je pičlih 461 evrov na mesec. Razlika med Hodošem in Trzinom je precejšnja, a obe občini precej odstopata od slovenskega povprečja – in to ne samo, ko gre za bruto prihodek. Zato nam primerjava med Trzinom in Hodošem nikakor ne pove dovolj o razlikah v prejemkih med prebivalci slovenskih občin. Več nam pove histogram: prebivalci dobre polovice občin imajo povprečne prihodke, torej takšne, ki ne odstopajo za več od 10 odstotkov od povprečja. V še 75 občinah dosegajo bruto prihodki prebivalcev med 75 in 90 odstotkov povprečja. Zares izstopajočih občin je v vsaki smeri okrog 5 odstotkov: 12 je relativno revnih in 14 relativno bogatih.

Slika: število občin v posameznem razredu glede na to, kolikšen delež povprečja za Slovenijo dosega bruto prihodek na prebivalca

Zakaj je več občin takšnih, ki ne dosegajo povprečja? Preprosto zato, ker imamo veliko število majhnih podeželskih občin. Teh je zlasti veliko na vzhodu države, torej v manj razviti vzhodni kohezijski regiji.

Razlike se zmanjšujejo.

Kako se prihodki spreminjajo? Kot smo odkrivali že v prejšnjih letih: razlike med občinami se zmanjšujejo. Bruto prihodek prebivalcev v revnejših krajih se povečuje, medtem ko v bogatejših krajih stagnira ali se celo zmanjšuje. Tako so prebivalci Trzina leta 2008 v povprečju prejeli 13.522 evrov ali za dobrih 1.200 evrov več kot predlani. Bruto prihodek Ljubljančanov je bil predlani na ravni tistega iz leta 2007 in za 600 evrov nižji od prihodka leta 2008. Zato pa se je v tem času prihodek Hodošanov v povprečju povečal za 1.166 evrov – ali za 26,7%. Skok je še večji v Gradu, kjer prebivalci prejmejo v povprečju za kar 60 odstotkov več kot leta 2008, medtem ko je v Kuzmi ta skok znašal kar 75 odstotkov! Relativno gledano je prihodek po letu 2008 najbolj padel v Ljubljani (za 5,1%), še bolj pa v Novi Gorici (za 5,4%).

Prihodki so zrasli v prav vseh občinah v spodnji tretjini seznama po povprečnem bruto prihodku prebivalcev. Le v 15 od 71 občin v spodnji tretjini je bila stopnja rasti enomestno število – torej  manj kot 10 odstotkov. Med 30 najrevnejšimi občinami so bile takšne občine le tri: Osilnica, Solčava in Šentrupert.

So razlike med slovenskimi občinami velike? Odvisno od zornega kota. Če uporabimo značilno slovensko vrednotenje razlik, bomo poudarili predvsem Trzin in Hodoš. Za Slovence je namreč tipičen poudarjen egalitarizem, ki nemalokrat vsako odstopanje od povprečja razume kot anomalijo.

Če uporabimo drug zorni kot in pogledamo večjo sliko, razlike ne delujejo več tako dramatično. Če odmislimo izstopajoče primere, so razlike med slovenskimi občinami majhne. Zelo majhne so na splošno razlike med mesti in podeželjem. Če bi pogledali nekatere druge evropske države – na primer Veliko Britanijo ali Italijo – so te razlike bistveno večje.  

Celotna lestvica: bruto prihodek na prebivalca 2014