Življenje po društvih je pomemben indikator socialne kohezije. In za Slovenijo bi lahko rekli, da je dežela društev. Kot smo pisali že pred leti, smo svetovni prvaki po številu prostovoljnih gasilcev na 1000 prebivalcev. 54.000 Slovencev je včlanjenih v planinska društva. In še bi lahko naštevali. Ob polletju je v Sloveniji delovalo 23.270 društev. Povedano drugače: na 100 Slovencev je več kot eno društvo.
Se kraji razlikujejo po aktivnosti društev? Odgovor je, seveda. Žal nimamo zbirnih podatkov o članstvu, ki bi dali točnejši vtis. Do neke mere pa lahko občine med seboj primerjamo po številu društev na 1.000 prebivalcev.
Po absolutnem številu je seveda daleč na prvem mestu prestolnica, kjer deluje 3.641 društev. V Mariboru jih deluje 1.205. Kot je skoraj vedno, pa dobimo zelo drugače vrstni red, če pogledamo relativne podatke, torej če upoštevamo tudi število prebivalcev.
In zmagovalec je…
Solčava. V tej mikroobčini (sodi prav med najmanjše v Sloveniji) deluje 20 društev – če preračunamo to število na 1.000 prebivalcev, dobimo skoraj 40 društev. Ali drugače: v Solčavi imajo eno društvo na 25 prebivalcev. Na vrhu seznama je sicer kar nekaj zelo majhnih podeželskih občin (na primer Kostel na 3. mestu), toda iz tega nikakor ne moremo izluščiti pravila. Na drugem mestu je denimo Logatec, ki je precej večji od Solčave, prvo mestno občino pa najdemo že na osmem mestu seznama. To je Murska Sobota, kjer imajo skupaj 349 društev ali 18,4 na 1.000 prebivalcev. Slovensko povprečje je sicer 11 društev na 1.000 prebivalcev, zelo blizu tej številki pa je tudi srednja vrednost za slovenske občine.
Kaj nam podatek pove?
Kot rečeno: daje nam neko zelo grobo sliko družbenega življenja v občini in s tem stopnje socialne kohezije. Kazalnik ima vrsto pomanjkljivosti – število društev samo po sebi nam še nič ne pove o njihovi aktivnosti. Zato je potrebno indikator uporabljati previdno in v kombinaciji z drugimi podatki.
