FINANČNA SAMOSTOJNOST OBČINE
V kolikšni meri posamezna občina pokriva svoje tekoče delovanje in obveznosti z »lastnimi« in »trajnimi« viri? »Lastni trajni viri« so vsi prihodki občine, razen prilivov iz zunanjih virov in enkratnih prihodkov, ustvarjenih s prodajo občinskega premoženja. Poenostavljeno rečeno: pri izračunu smo namreč izničili učinek solidarnostne izravnave in drugih metod, s katerimi država določi delež dohodnine, ki pripada občini v določenem letu. »Tekočo porabo« smo definirali tako, da smo od odhodkov odšteli vse tiste, ki so povezane z investicijami – torej investicijske odhodke in transferje.
Po tem kriteriju je finančno samostojnih dobra polovica občin: 110 občin namreč pokriva v celoti tekoče obveznosti z lastnimi viri trajne narave. 11 občin z lastnimi viri pokriva manj kot polovico svoje porabe. Daleč na prvem mestu je občina Trzin, kjer lastni viri presegajo porabo za več kot dvakrat. Posebnost: med občinami na prvih 14 mestih sta le dve, ki nista iz osrednjeslovenske regije. To sta Žirovnica (6. mesto) in mestna občina Koper (10. mesto). Sicer gre pri občinah na vrhu tega seznama prav za kraje, ki praviloma mejijo na ljubljansko občino, ali pa so z njo vsaj prometno zelo dobro povezane (na primer Logatec).
Poleg Žirovnice in Kopra med »neljubljanskimi« občinami izstopajo poleg omenjenih dveh še Prebold, Velenje, Radovljica in Novo mesto.
Trzin: finančno najbolj samostojna občina.
LASTNI TRAJNI PRIHODKI
Katere občine so v petih letih najbolj uspele pridobiti več denarja iz virov, ki so trajni in relativno neodvisni – torej niso povezani od državne politike prerazporejanja? V občini Preddvor so se ti prihodki povečali za skoraj 200%, kar v primeru te manjše občine pomeni za milijon evrov. Od kod ta rast. V petih letih je občina pobrala za pol milijona več davkov brez dohodnine. Za 330.000 evrov so se povečali nedavčni prihodki. In ne nazadnje: občina je lani zbrala za 88.000 evrov donacij. Absolutni znesek lastnih trajnih prihodkov so najbolj uspeli povečati v mestni občini Celje (za 4,2 milijona evrov).
DENAR IZ EVROPE
Na vrhu po lani načrpanih evropskih sredstvih na prebivalca je občina Grad z več kot 3.600 evri na prebivalca – in z opombo: posamezna občina, ki je nosilka projekta, lahko znotraj svojega proračuna prikazuje vsa sredstva za projekt, ki sega čez več občin. Zato je treba tudi ta podatek brati z veliko mero previdnosti.
V primeru občine Grad gre za projekt Oskrba s pitno vodo Pomurje 2, ki zajema 12 občin v regiji. Za projekt je Evropska unija prispevala dobrih 28 milijonov evrov sredstev iz kohezijskega sklada. Občina Grad je bila nosilka projekta in je v zaključnem računu za 2015 prikazala 8 milijonov evrov transferjev iz evropskih virov. Sicer je iz teh virov lani prejelo 8 občin razvojnih sredstev za več kot 1.000 evrov na prebivalca.
NETO TEKOČI ODHODKI
Neto tekoči odhodki (tekoči odhodki brez sredstev za rezerve) nam dajo grob vtis o tem, koliko občina porabi za svoje lastni delovanje. Lani je imela najnižje neto tekoče odhodke občina Muta; znašali so manj kot 120 evrov. Muta je imela lani 3.426 prebivalcev in sodi med majhne občine. A ne sklepajte takoj o povezavi med velikostjo občine in nizkimi stroški za delovanje. Na drugem mestu je namreč največja slovenska občina. V Ljubljani so lani za lastno delovanje porabili 125 evrov na prebivalca.
Kar vrednost indikatorja omejuje, so medobčinske uprave. Stroške teh uprav občine beležijo na zelo neenoten način – pri nekaterih občinah zato napihnejo tekoče odhodke, pri drugih jih umetno zmanjšajo. Zato pri analizi ISSO kazalnik kombiniramo tudi s podatkom o odhodkih za javno upravo iz zaključnih računov, urejenih po funkcionalni in ekonomski klasifikaciji.
SERVISIRANJE DOLGA.
Kolikšen delež lastnih trajnih prihodkov porabijo občine za servisiranje dolga? Najprej definicije izrazov: »lastni trajni prihodki« so v tem primeru vsi prihodki razen kapitalskih (so enkratne narave) in transferjev. Servisiranje dolga so vsi odhodki povezani z vračilom posojila in plačilom obresti.
V povprečju slovenske občine porabijo za servisiranje dolga 5,75 odstotka svojih lastnih prihodkov. 23 občin v ta namen ne porabi nič, še 15 občin pa manj kot 1 odstotek. Na drugi strani imamo občino, ki za servisiranje dolga porabi več kot 50 odstotkov lastnih trajnih prihodkov (Solčava). 11 občin porabi v ta namen več kot 20 odstotkov lastnih trajnih prihodkov – kar je veliko.
Servisiranje dolga je sicer veliko bolj smiseln kazalnik od dolga na prebivalca, saj je neposredno povezan z zmožnostjo občine, da svoje dolgove obvladuje.
