V zadnjih dveh letih lahko po svetovnih medijih (po slovenskih malo manj) opažamo pravo eksplozijo vesti, povezanih s pametnimi mesti. Je to modna muha? Če ni, zakaj ne?
GOLOB: Razvoj pametnih mest ni samo modna muha. Mesta in napredna podjetja danes vlagajo konkretne sredstva v razvoj pametnih storitev.
Za kaj pravzaprav gre pri pojavu pametnih mest ali naselij?
GOLOB: Gre za nov pristop pri reševanju ključnih izzivov mest in naselij. Digitalne storitve so nam lahko v veliko pomoč, če jih uporabljamo po pameti.
Kakšne koristi prinašajo sistemi za pametna mesta/naselja?
GOLOB: Večjo učinkovitost porabe javnih sredstev. Vzpodbujanje investicij s strani privatnega sektorja ter kot glavno boljšo kvaliteto bivanja in dela.
Morebitni prihranki?
GOLOB: Absolutno. Danes v dobi informacijske družbe je vse izmerljivo.
Govorimo o pametnih mestih. Angleški izraz »city« meri na mesta, ki imajo praviloma več kot 100.000 prebivalcev. Zadnja britanska raziskava mest postavlja mejo celo pri 300.000 prebivalcih. Je tehnologija pametnih mest primerna le za takšna, torej za večja mesta?
GOLOB: Rešitve so primerne tudi za občine in imamo veliko lepih primerov manjših skupnosti, ki so popolnoma ”smart”.
Kaj te rešitve zahtevajo v praksi? Je potrebno dodatno usposabljanje ljudi, morda celo dodatne zaposlitve?
GOLOB: Pametne rešitve zahtevajo, da se spoznamo z njimi. Velikokrat se lahko uporabijo obstoječi viri občine, ki pa potrebujejo določeno dodatno usposabljanje. Razvite države, kjer so pametna mesta in skupnosti v izjemnem porastu, pa seveda tudi na novo zaposlujejo.
In koliko sistem za pametno mesto stane? O kakšnih vložkih govorimo?
GOLOB: Odvisno od velikosti mesta ali občine. Cenovni modeli so tudi prilagojeni glede na velikost občine in obseg pametnih storitev, katere želi občina realizirati.
