Pred nekaj leti smo odkrivali, da so občine z ženskami na čelu dostikrat nadpovprečno uspešne. Glavna ugotovitev letošnjega izbora, ki se posebej osredotoča na razvojne premike v zadnjem obdobju postavlja v ospredje nove in mlajše župane. Ti imajo – ob vsej različnosti – nekaj izrazitih skupnih točk.
Prvič, mladost. Pet finalistk vodijo župani, rojeni leta 1970. To so Ajdovščina, Hoče-Slivnica, Ruše, Radlje ob Dravi in Kočevje. Dva župana, Marko Soršak iz Hoč-Slivnice in Tadej Beočanin iz Ajdovščine, sta rojena po letu 1980. Če dodamo še Postojno (Igor Marentič je rojen leta 1967), so bili leta 2014 v polovici finalistk izvoljeni župani, mlajši od 50 let.
Na podobne primere smo naleteli že pri prejšnjih izborih. Lani sta nas denimo prepričala Miran Šarec iz Kamnika in Gregor Macedoni iz Novega mesta. Šarec je rojen leta 1977, Macedoni pa leta 1973. A še nikdar ni bilo toliko finalistk z razmeroma mladimi župani kot prav letos, ko je strokovni svet projekta v žarišče postavil preboj.
Drugič, izobrazba. Najbolj izstopa zagotovo župan Kočevja Vladimir Prebilič: doktor znanosti in bivši predstojnik katedre za obramboslovje je ob županovanju tudi izredni profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Najprej je končal študij geografije in zgodovine na filozofski fakulteti, potem pa je kot nemški štipendist preučeval logistiko Wehrmachta in tako postal strokovnjak za obramboslovje. Tudi župan Murske Sobote Aleksander Jevšek (letnik 1961) je doktor znanosti s področja kriminalistike, predava na fakulteti za varnostne vede in na Višji policijski šoli v Tacnu. Tretji z doktoratom med župani je Marko Soršak. Tudi Soršak poučuje: je asistent na Fakulteti za gradbeništvo
Pomembna je širina.
Uroš Razpet iz Ruš (1970) je diplomiran arhitekt, ob tem pa še magister poslovodenja: MBA naslov je pridobil na univerzi v Kansasu. Prav to je tretja lastnost županov novega vala: širina in vsestranskost. Igor Marentič je glasbenik, fotograf in vrhunski športnik z več naslovi državnega prvaka v paramotornem letenju. Tadej Beočanin iz Ajdovščine je bil načelnik Zveze tabornikov Slovenije. Dušan Strnad iz Ivančne Gorice (1961) je prostovoljni gasilec in bivši rokometaš. Marko Soršak iz Hoč-Slivnice je med drugim delal kot natakar, barman in urejevalec okolice. Zelo zanimivi so tudi podžupani razvojno najprodornejših občin: v Rušah je prvi podžupan bivši poveljnik prostovoljnega gasilskega društva, drugi podžupan pa je zaposlen prekarno.
Četrta lastnost, zanimiva preteklost. Kljub mladosti se lahko župani novega vala pohvalijo z uspehi iz preteklosti. Uroš Razpet je tako uveljavljen arhitekt, ki je zmagal na vrsti natečajev – med drugim tudi za ureditev Mariborskega otoka in levega brega Drave. Med njegovimi deli sta na primer tudi prenova ptujskega gledališča in Muzej sodobne umetnosti v črnogorskem Cetinju. Aleksander Razpet ni bil le direktor slovenske policije, ampak se je zapisal v nacionalno zgodovino kot idejni oče Nacionalnega preiskovalnega urada. Igor Marentič je prišel iz gospodarstva: 24 let je delal v lesno predelovalni industriji. Razpet in Soršak sta bila v prejšnjem mandatu podžupana z zahtevnimi nalogami na področju razvoja infrastrukture.
Šola izkušenj.
Tudi trde šole iz preteklosti so dobra popotnica. Dokaz je župan Radelj Alan Bukovnik. Po končani višji agronomski šoli se ja zaposlil na bencinski črpalki, da je lahko vzdrževal mlado družino. A ob tem je študiral naprej – in to vztrajno še vedno počne. Zdaj je vpisan na doktorski študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Pred tem je diplomiral na visoki upravni šoli in potem še dobil magistrski naslov. Letos zaključuje že četrti mandat: župan je postal leta 2002, ko je bil star 32 let. V tem času so Radlje ob Dravi naredile izjemen razvoj in so poleg Ljubljane edina občina v Sloveniji, ki se je trikrat uvrstila v finale za nagrado Zlati kamen.
Bukovnik je z dolžino mandata bolj kot ne izjema med dvanajstimi župani: tretji mandat zaključuje še Ivan Molan (1963) iz Brežic. Nemalokrat se rezultati razvojnega dela izrazito pokažejo šele v drugem mandatu, zlasti ko gre za vrednosti merljivih kazalnikov. To denimo velja za Kočevje, Ivančno Gorico ali Žalec. A pet županov je letos na čelu občine prvič in nekateri so naredili v kraju res izjemen preobrat. Več o tem lahko preberete v naslednjem prispevku.
Pod črto: večina županov na čelu letošnjih finalistk je drugačnih od neke uveljavljene in morda stereotipne podobe slovenskega župana. Ne glede na to, koliko je stereotip nekega tipičnega slovenskega župana sploh na mestu, pa lahko ugotovimo dvoje. Najbolj jih druži preboj, ki so ga njihovi kraji dosegli. In med kandidatkami še nikdar doslej nismo imeli v povprečju tako mladih županov.
