Ena od najizvirnejših metodologij za analizo in primerjavo mest prihaja iz Avstralije. Indeks Innovation Cities, ki ga je razvilo podjetje iz Melbourna 2thinknow, primerja kakovost inovativnih okolij, torej okolij, ki omogočajo in spodbujajo proces nastajanja novih idej ter njihov prenos v na trgu uspešne inovacije.
Širša raziskava zajema kar 1540 mest na vseh celinah. Natančnejša analiza z izračunom indeksa je pripravljena za 445 mest: edino slovensko mesto na seznamu je Ljubljana, ki se je uvrstila na 199. mesto na svetu, oziroma 81. mesto v Evropi. Na prvem mestu je sicer območje med mesti San Francisco in San Jose, ki ga poznamo po imenu Silicijeva dolina. Na drugem mestu je New York in na tretjem London, inovacijam najbolj prijazno mesto v Evropi.
Med mesti »nove Evrope« izstopata Praga na 62. in Bukarešta na 64. mestu, medtem ko Beograd sodi med kraje, ki so v zadnjih letih naredili največji skok na seznamu. Srbska prestolnica je uvrščena na 104. mesto (47. v Evropi), torej precej bolje od Ljubljane ali Zagreba (233. mesto). Sicer so mesta, kjer vrednost indeksa narašča najbolj, izraelska prestolnica Tel Aviv, Helsinki in Singapur.
Beograd: med najhitreje razvijajočimi se inovativnimi mesti Foto: RM
Kako so avstralski analitiki prišli do teh ugotovitev? S pomočjo kompleksnega sestavljenega indeksa, ki vključuje kar 162 kazalnikov s treh področij. Tako zaradi velikega števila vključenih mest kot zaradi kompleksnega indeksa avtorji trdijo, da je Innovation Cities »največja in najbolj razdelana klasifikacija mest«. Priznati moramo, da je nabor mest, ki jih raziskava vključuje, zares širok. Slabost drugih podobnih razvrstitev je prav njihova prevelika osredotočenost na severnoameriška in evropska mesta.
Prvih deset
| Uvrstitev | Mesto | Država | Indeks |
| 1 | San Francisco – San Jose | ZDA | 57 |
| 2 | New York | ZDA | 56 |
| 3 | London | Vel.Britanija | 56 |
| 4 | Boston | ZDA | 56 |
| 5 | Paris | Francija | 56 |
| 6 | Vienna | Avstrija | 56 |
| 7 | Munich | Nemčija | 56 |
| 8 | Amsterdam | Nizozemska | 55 |
| 9 | Copenhagen | Danska | 55 |
| 10 | Seattle | ZDA | 54 |
Indeks Innovation Cities pretresa tri zorne kote, torej skupine, v katere so razdeljeni kazalniki. To so tržne mreže, človeška infrastruktura in kulturni kapital. Tržne mreže so »temeljni pogoji in povezave za inovacije« in zajemajo dejavnike, kot so lokacija, poslovne povezave in podobno. Človeška infrastruktura je vsa mehka in trda infrastruktura, ki je potrebna za inovativno okolje. Sem sodijo univerze, tvegani kapital, razvitost pisarniške infrastrukture, razvitost poslovnega okolja, prometna infrastruktura z javnim transportom, dostop do tehnologij in podobno. Kulturni kapital je opredeljen kot »merljivi viri idej«: kulturni dogodki, razvitost kreativnih industrij, muzeji, galerije itd. Z vsemi temi kazalniki raziskava meri »predpogoje, da lahko ideje postanejo uspešna inovacija«.
Indeks naj bi bil po besedah avtorjev pomembno orodje, ki omogoča hitrejši razvoj mest s pomočjo hitrejšega razvoja inovativnosti kot ključnega dejavnika 21. stoletja, ki omogoča tako gospodarski uspeh kot dobro življenje za meščane. Indeks spremljajo v 63 odstotkih mest z več kot milijonom prebivalcev. Vključen je v številne druge analize urbanih okolij, med drugim tiste, ki jih pripravljata Organizacija združenih narodov (UN Habitat) in svetovalno podjetje PriceWaterhouseCoopers. Med korporativnimi naročniki analize so mednarodna podjetja z različnih področij: od koncerna Samsung prek oglaševalske agencije Ogilvy ali revizorske hiše Ernst & You
