Župani so priljubljeni. Tako priljubljeni, da bodo letošnje državnozborske volitve kot še nikoli skušali izkoristiti za preskok z občinske na državno raven. Ko smo skušali ugotoviti, kdo je med njimi najbolj priljubljen, smo uporabili relativne kazalnike in ne absolutnih številk. Poleg tega smo namesto posebej sestavljene javnomnjenjske raziskave uporabili kar tisto, ki zajame celotno volilno telo in redno poteka vsako četrto leto: lokalne volitve. Ob deležu glasov, ki ga je posamezni župan dobil na zadnjih volitvah, smo upoštevali tudi volilno udeležbo, zlasti pa število zaporednih mandatov. Tako smo prišli do zmagovalca: Franc Šlihthuber je bil po 16. letih županovanja vnovič izvoljen in to s 100-odstotno podporo volilcev ob solidni, 56-odstotni udeležbi volilcev.
Z našo razvrstitvijo se marsikdo ne bo strinjal. Našemu načinu izbire lahko očitamo, da bolj izpostavlja župane manjših krajev. Slabši volilni rezultati v večjih krajih niso nujno znak manjše priljubljenosti – ampak včasih preprosto večje izbire med dobrimi kandidati. Župan, ki nastopa brez tekmeca, po definiciji dobi 100 odstotkov vseh veljavnih glasov. Morda tekmeca nima zato, ker je tako dober in priljubljen. Morda pa je edini v tistem kraju, ki se mu sploh ljubi županovati.
Vse to drži. Ampak kakršenkoli izbor bi že naredili, vedno bi bil relativen in pomanjkljiv v tem pomenu, da bi močneje poudarjal ene plati na račun drugih. Še ta opomba: biti najbolj priljubljen ne pomeni biti najboljši. Gornji Petrovci denimo so precej zadolžena občina in so imeli letos junija blokiran žiro račun. Naša razporeditev kaže natanko to, kar smo opazovali: delež glasov volilnega telesa in število mandatov. Nič več in nič manj. Če nekoga izvolijo petič zapovrstjo in če velik del volilcev zanjo ali zanj odda svoj glas (in se jim celo ljubi priti na volitve), tedaj ta župan bržkone ni ravno nepriljubljen.
Veliki deleži podpore in močna udeležba na volitvah – značilnosti majhnih krajev. Biti prvi na vasi je nekaj drugega kot biti prvi v mestu. Tako pač je. Zato podatke z glavne lestvice dopolnjujemo z nekaj dodatnimi pogledi.
Velike občine.
Če pogledamo posebej velike občine, je najbolj priljubljen župan Boris Popovič (Koper, 42. mesto na lestvici priljubljenosti). Za marsikoga kontroverzni Popovič je lani osvojil četrti mandat zapovrstjo in po 12 letih županstva zmagal s skoraj 70-odstotno podporo volilcev. Sledi mu župan Krškega Franc Bogovič (52. mesto) z enakim številom mandatov in nekoliko slabšo podporo volilnega telesa. Boris Popovič je tudi zmagovalec med 11 mestnimi občinami. Sledita mu Bojan Šrot (Celje, 60. mesto) in Matjaž Zanoškar (Slovenj Gradec, 63. mesto).
Mesta.
Najbolj priljubljen župan občine s sedežem v mestu je Matjaž Švagan iz Zagorja ob Savi. Osvojil je peti mandat zapovrstjo ob 75 odstotni podpori volilcev in 55 odstotni udeležbi. To pomeni, da ja zanj glasovalo 42 odstotkov vseh prebivalcev Zagorja z volilno pravico. Švagan je dokaz, da se lahko tudi župan večje občine izjemno priljubljen: skupno je osvojil kar peto mesto.
Število mandatov.
Vsak deseti slovenski župan je osvojil peti mandat zapovrstjo in je tako na čelu občine že šestnajsto leto! Od teh 21 županov z dolgo brado (to ni politične nekorektnost: vmes ni niti ene županje) jih devet prihaja iz majhnih ali zelo majhnih občin, kar 8 iz srednjevelikih in štirje iz večjih.
To je druga značilnost naše lestvice: poudarja dolgi rok in zanemarja renutna čustvovanja volilcev, kot jih na primer na državni ravni spremljajo na tedenski ravni. To pomeni, da na vrhu ni le županov, ki so bili lani izvoljeni prvič, ampak tudi tistih, ki so bili izvoljeni drugič ali celo tretjič. Za delno protiutež poglejmo volilne rezultate v zadnjem letu.
Tisti s tekmeci in oni brez njih.
Najprej: kar 23 županov na volitvah ni imelo protikandidata – med njimi tudi zmagovalec. Ne preseneča, da gre pri teh v kar 19 primerih za mikroobčine z manj kot 2.000 prebivalci. Sicer je bil župan največje občine brez protikandidata Ljubo Žnidar iz Polzele.
Med župani s protikandidati se je na volitvah najbolje odrezal župan Iga Janez Cimperman, ki je protikandidata odpihnil z več kot 92 odstotki glasov. Zmagovalec med mestnimi župani je bil Anton Balažek iz Lendave (83,6 odstotka glasov). In prvi med župani mestnih občin? Kdo drug kot Boris Popovič.
Absolutni delež upravičencev.
To velja, če upoštevamo klasični volilni rezultat. Pri našem indeksu priljubljenosti pa smo upoštevali absolutni delež volilnega telesa – kombinirali smo smo torej delež glasov volilcev z volilno udeležbo. Po tem kriteriju je na prvem mestu Alojz Lipnik iz Solčave. Zanj sta oddali glasove kar dve tretjini vseh volilnih upravičencev v občini, ki sodi med najmanjše v Sloveniji.
Med srednjevelikimi občinami se je najbolje odrezal ižanski Janez Cimperman. Ob približno petdeset odstotni udeležbi se njegovih 92 odstotkov glasov prepolovi: zanj je glasovalo 46,3 odstotka Ižancev z volilno pravico. Med večjimi občinami je zmagovalec Matjaž Švagan, Zagorje (41,5 odstotka).
Prvi v mestu: Matjaž Han (Radeče, 50,2 odstotka). Med mestnimi občinami ima največjo podporo volilnega telesa Matjaž Zanoškar iz Slovenj Gradca (38 odstotkov).
Kje so županje?
In dame? Nekatere županje s svojo aktivnostjo izstopajo in so zelo vidne v javnosti, a v resnici je županovanje skoraj rezervirano za moške. Županje so na čelu le desetih občin. Najbolj priljubljena je po več kriterijih Darinka Fakin iz Majšperka. Tretji mandat, 82,8 odstotka glasov volilcev in 40,5 odstotka glasov volilnih upravičencev – dovolj za 57. mesto na lestvici priljubljenosti.
Kakorkoli že izmerimo priljubljenost in jo primerjamo med seboj, končna podoba ima le relativno veljavo. Volilni rezultati nam ne povedo veliko o tem, kakšni bodo rezultati županovega mandata ali s kakšno mero modrosti bo nekdo peljal razvoj občine. Prav to pa so elementi, ki jih bomo med drugimi skušali ocenjevati in predstavljati s pomočjo celotnega sistema Zlati kamen. Prvo celovito in sistematično oceno razvojne uspešnosti in prodornosti slovenskih občin bomo objavili še to zimo. Ostanite z nami.
Lestvica najbolj priljubljenih županov.
Indeks zaupanja
Kako smo razvrstili župane po priljubljenosti? Morda bi bilo bolje reči po zaupanju, ki so ga do njih pokazali volilci. Prvi kriterij: število zaporednih mandatov. Upoštevali smo zadnjih pet lokalnih volitev – torej od leta 1994 naprej. Pri našem točkovanju je vsak mandat štel 20 točk.
Drugi kriterij: absolutni delež volilnih upravičencev, ki je v prvem krogu glasoval za županjo ali župana. Izračun ob volilnem rezultatu upošteva tudi udeležbo na volitvah. To je zlasti pomembno pri županih, ki niso imeli protikandidata. Točkovanje je potekalo tako, da je župan z najboljšim rezultatom prejel 100 točk, ostali pa so prejeli točke glede na to, koliko so se približali zmagovalnemu rezultatu. Na primer: največji delež volilcev je glasoval za Alojza Lipnika iz Solčave – zanj je oddalo glas 65,9 odstotka vseh volilnih upravičencev v občini. Za Darka Frasa iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah je glasovalo 59,5 odstotka volilnih upravičencev v občini – to je 90 odstotkov zmagovalčevega rezultata. Lipnik je prejel 100 točk, Fras pa 90. Indeks zaupanja je vsota obeh točkovanj, pri čemer smo županom brez protikandidatov odšteli 10 točk.
