Ljubljana, Maribor in devet palčkov

V prvem članku v seriji prispevkov ob svetovnem mesecu mest, smo pogledali kakšna je skupna teža 11 slovenskih mestnih občin. V nadaljevanju bomo pogledali, kakšna je relativna teža posameznih mest. Najhitrejši odgovor bržkone lahko slutite: vloga Ljubljane je izjemna. Toda ali to pomeni, da je Slovenija nadpovprečno centralizirana? Za primerjavo smo uporabili nekaj podatkov iz britanske raziskave o vlogi mest.

Prebivalci

V 11 slovenskih občinah skupaj živi približno 35 odstotkov prebivalcev Slovenije. Toda ena petina prebivalcev Slovenije živi le v dveh mestih – v Ljubljani (14 odstotkov) in Mariboru (5 odstotkov). Povedano drugače: 40 odstotkov prebivalcev vseh 11 mestnih občin živi v Ljubljani in več kot pol (56 odstotkov) v največjih dveh občinah.

V Londonu živi 15 odstotkov prebivalcev Velike Britanije, toda le 28 odstotkov prebivalcev britanskih mest. Podoba je jasna: teža prestolnice je podobna, ko gre za primerjavo s celo državo. To pa ne velja, ko gre za primerjavo z drugimi mesti. Relativna teža ostalih britanskih mest je večja od slovenskih. Če pa bi upoštevali še somestja (zgornjegorenjsko somestje, Zasavje, Krško-Brežice-Sevnica in Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem), bi bila  končna slika verjetno zelo podobna tisti, v Veliki Britaniji! Seveda pa to velja le, ko govorimo o relativnih razmerjih. Samo mimogrede, London ima prebivalcev za nekaj manj kot pet Slovenij.

Podjetja

Več kot pol slovenskih podjetij ima sedež v 11 mestnih občinah, od te dobre polovice podjetij pa jih imata skoraj dve tretjini sedež v Ljubljani (50%) ali Mariboru (13,4%). Od vseh podjetij v Sloveniji jih ima 22,6 odstotka sedež v Ljubljani – več kot petina. Če pogledamo Veliko Britanijo, je teža Londona zelo podobna (21,6 odstotka britanskih podjetij), medtem ko so druga britanska mesta relativno precej močnejša od slovenskih.

Kot smo ugotovili že zadnjič, so podjetja s sedežem v mestnih občinah v poprečju večja in ustvarijo skupaj več dodane vrednosti od tistih v ostalih občinah. Ponovno premočno izstopa Ljubljana: podjetja s sedežem v prestolnici ustvarijo 38 odstotkov prihodka in 32 odstotkov dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva. Toda statistika spremlja rezultate podjetij le glede na sedež in ne glede na to, kje so podružnice podjetja, posamezne tovarne in podobno. Tak pogled daje nekoliko izkrivljeno podobo in do neke mere preceni gospodarsko vlogo mest, zlasti prestolnice. Po drugi strani pa sedež podjetja ima svojo »realno« težo in to tudi v primerih, ko je denimo vsa proizvodnja razpršena po drugih krajih (ali celo državah).

Trg dela

Podatke o vlogi podjetij prav zaradi »napake«, ki je v njih vgrajena, dobro spremljati skupaj s podatki o trgu dela. Statistika spremlja delovna mesta dejansko glede na kraj (in jih ne šteje preprosto glede na to, v katerem kraju ima nek pravni subjekt svoj sedež). Ponovno, več  kot pol delovnih mest v Sloveniji je skoncentriranih v 11 mestnih občinah. V Ljubljani je več kot četrtina delovnih mest v Sloveniji! Na videz je teža Ljubljane disproporcionalna. Podrobnejši pogled ponovno razkrije, da to ne drži povsem. Kar velja, je to, da so delovna mesta bolj skoncentrirana v mestih – kar je seveda pričakovano. Na 100 prebivalcev je v Sloveniji 38 delovnih mest, v 11 mestnih občinah pa 58. Seveda so med mestnimi občinami razlike, a ne tolikšne, kot bi morda pričakovali. V Ljubljani je tako 70 delovnih mest na 100 prebivalcev. Zanimivo, sledi Murska Sobota z 61 delovnimi mesti – torej središče regije, ki izstopa po brezposelnosti! Več kot 60 delovnih mest na 100 prebivalcev ima tudi Novo mesto.

Drugo presenetljivo odkritje: relativno najmanj delovnih mest med slovenskimi mestnimi občinami ima Kranj, ki velja za gospodarsko razvito občino: le 40 na 100 prebivalcev! Bržkone lahko to pojasnimo z gravitacijsko močjo Ljubljane, ki je od gorenjskega središča oddaljena četrt ure vožnje po avtocesti.