Župan Anton Balažek se zaveda, da čas v Lendavi teče nekoliko bolj umirjeno, vendar v tem vidi prej prednost. Čeprav ohranjajo sebi lasten ritem razvoja, so pri tem uspešni, saj je občina tudi v mednarodnem okolju ustvarila ugled urejene skupnosti in zanesljivega partnerja, kriza pa je ni našla nepripravljene.
Katere danosti občine se izkazujejo kot najboljša podlaga za gradnjo razvoja?
Imamo bogato kulturno dediščino, ki jo sistematično povezujemo z razvojem turizma, kot je na primer naziv svetovna prestolnica bograča. Naravne danosti nam omogočajo izkoriščanje alternativnih virov energije, tople vode in sončne energije. Imamo veliko kmetijskih površin in dobre možnosti za razvoj samooskrbnega kmetijstva. Veliko priložnosti vidim v razvoju lastnega znanja in njegovo unovčevanje zunaj meja občine. Poleg tega pa je za naše okolje nadvse pomembna prednost medkulturno povezovanje in čezmejno sodelovanje, z Madžari, s Hrvati, z romsko skupnostjo… Na tem področju smo zelo uspešni.
Kako pomemben je za vas podjetniški razvoj?
Razvoj gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest intenzivno spodbujamo. Pri tem skozi poudarjamo, da je potrebno izkoristiti to, kar nam je dano, lastne potenciale. Pomurje tradicionalno ni preveč naklonjeno podjetništvu, vendar nas velika brezposelnost sili, da začnemo sami ustvarjati delovna mesta. Imamo že kar nekaj uspešnih družinskih podjetij, ki dajejo dober zgled in pogum tudi drugim. Po drugi strani se trudimo v občino pridobiti različne vlagatelje.
Kot občina ste vstopili v konzorcij za odkup Nafte Geoterm, zakaj?
To smo naredili iz protesta, ker se na tem področju ni nič dogajalo. Pomembno je, da geotermalni viri ostanejo javno dobro in da z njihovim izkoriščanjem spodbujaš razvoj. Zakaj bi imeli samo termalna kopališča? V načrtu imamo recimo posebnost, termalno jezero. Z geotermalnim ogrevanjem mesta smo znižali cene ogrevanja stanovanj. Občina tu ni mogla ostati pasivna.
Človeški viri so glavni omejitveni dejavnik razvoja Lendave. Kako se soočate z njim?
Sistematično spodbujamo iniciativnost naših ljudi. Deloma s primeri dobre prakse, pa tudi z osveščanjem in spodbujanjem ustvarjalnosti. V vrtcu so, na primer, otroci pred kratkim izdelovali srečomat. Mladim je treba dati priložnost, da s svojimi kompetencami čimprej postanejo aktivni občani in razvijajo podjetnost. Obenem je dobro, če so mobilni. Okolja ne smeš zapreti. Ključno pa je, da ostane bilanca pozitivna na strani priseljevanja.
