Otipljiv rezultat projekta Evropska prestolnica kulture: v Mariboru se je v prvih osmih mesecih letos število prihodov turistov povečalo za 24,5, število nočitev pa za 13 odstotkov.
Letos je Maribor v prvih osmih mesecih obiskalo 85.219 turistov, nočitev pa je bilo skoraj 180.000 – za približno 21.000 več kot lani. Če bo Maribor še uspel držati enak ritem do konca leta, bo število nočitev na letni ravni blizu številke 253.000 – to je za 30.000 nočitev več kot lani. Če predpostavimo, da povprečen turist, ki prenoči, porabi 100 evrov, to pomeni za približno 3 milijone evrov dodatnega prihodka.
Pri partnerskih mestih je slika nekoliko drugačna. Število nočitev se je močno povečalo le v Slovenj Gradcu – za kar 29 odstotkov. Več gostov so prenočili tudi v Velenju (6 odstotkov). Na Ptuju so rezultati približno enaki lanskim (1,2-odstotna rast). V Novem mestu in Murski Soboti se je število nočitev letos celo zmanjšalo (V obeh primerih za približno 7,5 odstotka).
Evropska komisija navaja med glavnimi cilji projekta Evropska prestolnica kulture prav razvoj turizma. Na povečanje števila turistov meri tudi slovenski projekt: tako je v regionalni strategiji turizma Zgornjega Podravja, pripravljeni na začetku leta 2011, prav EPK med glavnimi orodji, s pomočjo katerih naj bi dosegli cilje.
Leta 2003 je Evropska komisija pripravila podrobno analizo vseh EPK od začetkov projekta. Po podatkih te analize se je število nočitev v prestolnicah kulture v času projekta povečalo v povprečju za 12 odstotkov.
Primer dobre prakse: Liverpool
Med najboljšimi primeri dobro izpeljanega projekta EPK je angleški Liverpool, Evropska prestolnica kulture v letu 2008. Če pogledamo rezultate le na področju turizma: za dobre 4 milijone več nočitev v letu 2008 na račun projekta EPK. Od tega je bilo za 1,14 milijona več nočitev v samem mestu, za 3 milijone pa v širšem območju mesta. Na račun teh gostov se je turistični prihodek povečal za 753 milijonov funtov, torej za slabo milijardo evrov.
»Svetovne prestolnice pop glasbe« (tako Liverpool opisuje Guinessova knjiga rekordov) seveda ne moremo neposredno primerjati z Mariborom. Čisto brez vzporednic pa mesti nista. Mesto, ki ima zdaj okrog 466.000 prebivalcev, se je zatonom tradicionalne industrije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja znašlo v hudi krizi. Stopnja brezposelnosti v zgodnjih osemdesetih je dosegla 17 odstotkov, kar je podobno kot v Mariboru.
V devetdesetih letih je mesto naredilo temeljit preobrat v sodobno storitveno središče z gospodarstvom, ki izrazito temelji na znanju. Mesto (ki – mimogrede rečeno – nima ne smučarskega središča ne toplic) močno razvija kulturni turizem: uspešen projekt EPK je prispeval k temu, da se je Liverpool uvrstil med 100 turistično najbolj obiskanih mest na svetu. Vzorno izvedeni projekt z jasnimi strategijami in konkretnimi, merljivimi cilji, sam po sebi seveda ni bil dovolj za uspeh mesta, ki ga svet pozna predvsem kot domači kraj skupine The Beatles. A že to je nauk sam po sebi: kateri ekonomist ali politik bi si na začetku šestdesetih mislil, da bo skupina glasnih mulcev postala pomembnejše gibalo gospodarskega razvoja mesta od pristanišča in celotne okrog dokov zbrane industrije? In to za desetletja! Pač, čista energija…
