Prvi odgovor. Javni sektor je doma v mestih. Dve tretjini zaposlitev v javnem sektorju najdemo v enajstih mestnih občinah: skupaj 128.000 delovnih mest od 193.000, kolikor jih najdemo na portalu plač javnega sektorja. To ni večje presenečenje. Mestne občine so pač pomembna središča z upravnimi funkcijami ter šolami, zdravstvenimi, kulturnimi, znanstvenimi in socialnimi inštitucijami.
V mestnih občinah je skupaj 52 odstotkov vseh delovnih mest v Sloveniji. Ko gre za javni sektor, je delež mestnih občin pričakovano večji in znaša 66 odstotkov. To pomeni, da dela dobrih 27 odstotkov vseh zaposlenih v mestih v javnem sektorju.
Graf: deleži skupnega števila delovnih mest v posamezni skupini občin. Če pogledamo trg dela v celoti, je 26 odstotkov delovnih mest v Ljubljani, še 26 odstotkov v preostalih 10 mestnih občinah, 48 odstotkov pa v preostali 201 občini.
Če nas podatki v celoti ne presenečajo, pa se manj pričakovana podoba pokaže, če primerjamo zaposlitve v javnem sektorju po posameznih mestnih občinah. Več kot 78.600 zaposlitev v javnem sektorju je v Ljubljani. Povsem normalno je, da je v prestolnici vrsta ustanov in služb nacionalnega pomena in da je tako večja tudi teža javnega sektorja. A številke so vseeno dokaj presenetljive: dobrih 40 odstotkov vseh zaposlitev v javnem sektorju je v Ljubljani. Vse preostale mestne občine skupaj imajo 25 odstotkov delovnih mest v javnem sektorju. V dvestoeni »nemestni« občini skupaj je v javnem sektorju zaposlenih okrog 65.000 oseb – torej za več kot 13.000 manj kot v Ljubljani. To je velik delež in ponuja konkreten argument tistim, ki trdijo, da je Slovenija preveč centralizirana.
Mestne občine: deleži slovenskega trga dela
| trg dela: skupaj | javni sektor | zasebni sektor | |
| Celje | 3,38% | 3,47% | 3,35% |
| Koper | 2,85% | 2,08% | 3,06% |
| Kranj | 2,87% | 2,52% | 2,97% |
| Ljubljana | 25,95% | 40,65% | 21,87% |
| Maribor | 6,89% | 7,90% | 6,62% |
| Murska Sobota | 1,40% | 1,83% | 1,28% |
| Nova Gorica | 1,67% | 1,61% | 1,68% |
| Novo mesto | 2,90% | 2,46% | 3,02% |
| Ptuj | 1,48% | 1,49% | 1,47% |
| Slovenj Gradec | 0,94% | 1,11% | 0,90% |
| Velenje | 1,84% | 1,07% | 2,05% |
Tabela: V Ljubljani je 26 odstotkov vseh zaposlitev v Sloveniji, slabih 41 odstotkov vseh zaposlitev v javnem sektorju in nekaj manj kot 22 odstotkov vseh delovnih mest v zasebnem sektorju v Sloveniji.
Če pogledamo, kolikšen delež vseh zaposlenih v nekem kraju, dela v javnem sektorju, dobimo nekoliko drugačno podobo. Ponovno ima Ljubljana nadpovprečen delež: javni sektor daje delo 34 odstotkom vseh zaposlenih v prestolnici. Ta delež je na splošno v mestnih občinah večji od povprečja in to je pričakovano.
A glede na pomen mestnih središč bi pričakovali, da imajo ti kraji največji delež zaposlenih v javnem sektorju. A ga nimajo. Največji delež zaposlenih najdemo pri vrsti krajev, ki imajo pomembno socialno ali zdravstveno ustanovo – na primer centre za usposabljanje in varstvo – ob tem pa praviloma še slabo razvit zasebni sektor. Takšni kraji so denimo Dornava, Dobrna ali Križevci. Izjema je Ankaran: zlasti na račun bolnišnice v Valdoltri je v Ankaranu dobra polovica delovnih mest v javnem sektorju – a je ob tem tudi podjetništvo solidno razvito. A v nekaterih krajih javni sektor prevladuje, kljub temu da nimajo nobene ustanove, ki bi bila pomembnejša za širše območje. Značilen primer je Kobilje. Na splošno pa za manjše kraje velja zanimiva značilnost, da je prisotnost močnejše javne ustanove praviloma povezana s šibkejšo podjetniško dinamiko.
