Bistven člen sistema Zlati kamen so dobre prakse – tisto, kar se lahko v lokalnih skupnostih naučite od drugih, oziroma tisto, kar v vaši občini počnete posebej dobro in kar se drugi lahko naučijo od vas. Dobre prakse so pomemben člen izbora za nagrado Zlati kamen. V procesu izbora se sprehodimo prek dejavnosti vseh slovenskih občin in vsako leto odkrijemo veliko število zanimivih projektov, aktivnosti ali prijemov. Najzanimivejše prakse, ki so nam zbudile pozornost v zadnjih dveh letih objvaljamo v zgoščeni obliki v preglednici Katalog dobrih praks 2105. Posebej pa predstavljamo nekaj izbranih prakse letošnjih finalistk.
10 KOZJE: PARK KOZJANSKO
Kozje je središče Kozjanskega parka. Večji del površine občine sodi med območja NATURA 2000. Širše območje Kozjanskega je biosferno področje v okviru programa UNESCO. V parku so vključeni v vrsto mednarodnih projektov in s pomočjo evropskih sredstev pripravljajo vrsto aktivnosti za okoljsko osveščanje in izobraževanje prebivalcev območja in obiskovalcev parka. S temi aktivnostmi denimo spodbujajo rabo lesa kot energenta (projekt Bioeuparks), skrbijo za ohranitev tradicionalnih značilnih vrst sadja (Praznik kozjanskega jabolka) in za ohranitev travniških sadovnjakov (več projektov). Stavba parka ima sodobno rastlinsko čistilno napravo. V okviru parka je tudi grad Podsreda kot primer uspešnega obnavljanja in revitalizacije pomembnega srednjeveškega spomenika.
16 LJUBLJANA: UKREPI TRAJNOSTNE MOBILNOSTI
Ljubljana je edino mesto, ki je doslej dvakrat dobilo evropsko nagrado za trajnostno mobilnost. Med ključnimi prijemi na področju trajnostne ureditve ljubljanskega prometa so uvedba kartice Urbana, izjemno uspešen projekt BicikeLJ, ki pomembno prispeva k prehodu od individualnega motoriziranega prometa na kolesarjenje (in hojo), zaprtje Slovenske ceste za promet in še posebej pomembno uspešno sodelovanje s sosednjimi občinami in širitev prog mestnega potniškega prometa. Vozni park LPP postopno prehaja na čistejše energente. Ob tem v mestu načrtujejo povezovanje z železnico, torej vključitev železnice v mestni, oziroma primestni promet.
Gledano v celoti lahko splet aktivnosti označimo kot primer dobre prakse. Toda omeniti moramo tudi, da je marsikateri projekt mišljen dobro, a na izvedbeni ravni slabo zasnovan (kolesarske steze, preureditev Slovenske ceste) in da mestna politika na prometnem področju ostaja shizofrena: po eni strani mesto zapira center za promet, po drugi pa se ne odpoveduje širitvi vpadnic.
21 LJUTOMER: PROMETNA STRATEGIJA
Občina Ljutomer je pred nekaj leti (2012 in 2013) navdušila s tem, da je postala »prva manjša občina v Sloveniji s trajnostno prometno strategijo«. Ta strategija je bila narejena s ciljem, da bi do leta 2016 Ljutomer postal vodilna manjša občina v Sloveniji na področju trajnostne mobilnosti.
Strategija je odmevala tudi v tujini in Ljutomer se je prebil med tri finaliste za evropsko nagrado Sustainable Urban Mobility za leto 2012 (prijavljenih je bilo 29 krajev iz 12 držav). Komisijo je navdušil »obseg aktivnosti za tako majhen kraj«, neverjetno nizek proračun, s katerim so izvedli aktivnosti (3.500 evrov) in dejstvo, da so v Ljutomeru temeljito preučili evropske projekte in prakse ter jih smiselno prenesli v svoj načrt.
Aktivnosti so bile v prvi fazi osredotočene predvsem na osveščanje prebivalcev, pa tudi na njihovo vključevanje v pripravo načrtov ter aktivnosti. Ta poudarek na pristopu »od spodaj navzgor« je še dodatno navdušil evropske ocenjevalce. Strategija obljublja med drugim »privlačni javni potniški prevoz« in »razvejano mrežo varnih kolesarskih stez ter dobre pogoje za hojo«. Podpirala naj bi uvajanje novih tehnologij in ustvarjali pogoje za uporabo vozil na alternativni pogon. Strategija posebej meri na prostorsko in prometno načrtovanje, s katerim naj bi aktivno vplivali na oblikovanje potovalnih navad. Dokument govori o tem, da naj bi se odmaknili »od zadovoljevanja apetitov po večjih pretokih avtomobilskega prometa ter se posvetili negovanju trajnostno naravnane mobilnosti, ki sooblikuje urejen, dostopen in varen prostor«.
Če je šlo v prvi fazi predvsem za osveščanje, je v drugi fazi poudarek izrazitejši na prometni ureditvi (umirjanje prometa) in gradnji infrastrukture (pločnikov, kolesarskih stez in parkirišč). Kolikor lahko sodimo, potekajo te aktivnosti v skladu z načrti. V letih 2011 – 2014 so zgradili ali obnovili 14,4 kilometra cest, 3,7 kilometrov pločnikov in 3 kilometre kolesarskih stez. Tudi v načrtu razvojnih programov najdemo sredstva za gradnjo novih stez in pločnikov.
Zdi se, da imajo v Ljutomeru več težav z ureditvijo javnega prometa in s spodbujanjem prehoda na alternativne pogonske vire. V občini so napovedovali organiziranje prevozov na klic, a vsaj na občinski spletni strani o tem ne najdemo nič otipljivega. O kakšnih polnilnih postajah za električna vozila, zamenjavi občinskih vozil za takšna s sodobnejšimi pogoni – o tem za zdaj ni prav nobenih sledi.
Prednost ljutomerske strategije za trajnostno ureditev prometa je zagotovo njena pragmatičnost: izbrani so smiselno postavljeni in uresničljivi cilji. Kolikor lahko sodimo, občina te cilje deloma dosega. Pomembno je že to, da kraj strategijo ima: na ta način so identificirali glavne probleme, pretresli prometne navade prebivalcev ter pregledali razmere za hojo in kolesarjenje.
33 PIRAN: PROGRAMI S SOCIALNO NOTO
V občini leta 2011 organizirali brezplačno prehrano za okrog 150 občanov v materialni stiski. Leta 2012 so sistem nekoliko spremenili: občani so lahko zaprosili za nakup močno subvencioniranih bonov za prehrano (subvencija je znašala 50 ali 70 odstotkov).
Občina je sprejela program celovite skrbi za brezdomce (Kažun). Program vključuje zavetišče, dnevni center in delo na terenu (pomoč za tiste, za katere ni prostora v zavetišču). Program podpirajo organizacije (RK, Karitas), zavodi (Center za socialno delo), društva (taborniki), podjetja in posamezniki. Za delovanje programa je pomembno tudi prostovoljno delo. Leta 2013 je poskusno začel delovati podprojekt Eko vrt Kažun Piran 2013; vrt obdelujejo stanovalci Kažuna, sadike pa brezplačno prispevajo kmetovalci v občini. Poleg pridelave zdrave hrane je podprojekt pomemben tudi za socialno reintegracijo brezdomcev. Invalidi in starejši občani (pogoj je nezmožnost za delo zaradi zmanjšane gibljivosti) lahko zaprosijo za brezplačno storitev »hišni mojster« – manjša popravila na domu. Stroške dela in materiala pokriva občina. Pravni center za varstvo človekovih pravic je zasebni neprofitni zavod. V sodelovanju z občino nudi socialno šibkim prebivalcem brezplačno pravno svetovanje. Projekt »Rdeča kapljica je doma v Piranu« spodbuja prostovoljno krvodajalstvo.
47 ŠEMPETER-VRTOJBA IN TOLMIN: FUTURELIGHTS
Futurelights je primer dobre prakse na področju trajnostne javne razsvetljave. V projekt je vključenih več partnerjev, nosilna občina pa je Šempeter-Vrtojba. Decembra lani je prav zato občino obiskala delegacija južnokorejske okoljske korporacije in si ogledala rezultate. V Društvu Temno nebo Slovenije, ki je kot partner sodelovalo pri omenjenem projektu, so povedali, da je “občina Šempeter-Vrtojba žal še vedno edina občina v Sloveniji, ki je uporabila LED svetilke z barvno temperaturo 3000 kelvinov, ki sevajo bolj toplo svetlobo in so zato za okolje in občane bolj prijazne. Vse ostale slovenske občine uporabljajo bolj škodljivo barvno temperaturo 4000 kelvinov, ki ji okoljevarstveniki močno nasprotujejo.”
Do leta 2016 naj bi bil projekt zamenjave svetilk v občini zaključen. Poraba energije naj bi se s tem prepolovila. 30 odstotkov energije za javno razsvetljavo pa pokrijejo s sončno elektrarno, ki so jo leta 2012 postavili na protihrupni ograji ob hitri cesti. Skupni učinek: za osemdeset odstotkov nižji stroški in svetloba, prijazna do ljudi in do drugih živih bitij.
48 ŠENTRUPERT: RUSALCA – SODELOVANJE MAJHNE OBČINE V RAZISKOVALNEM PROJEKTU
Občina Šentrupert je kot edini predstavnik lokalnih skupnosti vključena v raziskovalni projekt, ki ga koordinira Zavod za gradbeništvo Slovenije, vključuje pa tudi raziskovalne ustanove (Inštitut Jožef Stefan) in podjetja. V okviru projekta razvijajo inovativno metodo za čiščenje odpadnih voda, ki kombinira biološko čiščenje z nanotehnologijo. Tehnologija je namenjena za majhne čistilne naprave, ki so primerne za območja z razpršeno poselitvijo (velik del Slovenije). Ker je očiščena voda primerna za uporabo, se poraba pitne vode zmanjša za 30 odstotkov. Celotni sistem bo deloval brez izpustov v okolje, saj bo blato iz čistilne naprave uporabljeno za proizvodnjo gradbenega materiala.
49 ŠENTRUPERT: REMIDA – VERIGA PAMETNIH ENERGETSKIH MEST
REMIDA je krajše poimenovanje za razpis z naslovom smaRt Energy chains and coMmunIties in the meD Area oziroma Veriga pametnih energetskih mest v mediteranskem območju. V projektu, ki je vreden 1,4 milijona evrov, sodeluje deset partnerjev iz Italije, Španije, Francije, Grčije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Slovenije, ki jo zastopa Občina Šentrupert. Nosilni partner je italijanska provinca Gorica. Projekt REMIDA testira in izvaja nove sheme javno-zasebnega partnerstva z namenom, da bi spodbudila povpraševanje po energetski učinkovitosti in obnovljivih energetskih rešitvah ter razvoj pametnih energetskih verig in skupnosti.
V okviru projekta je občina uspela pridobiti 136 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. S tem denarjem bodo v občini financirali pripravo poglobljene študije izvedljivosti centralnega daljinskega ogrevanja vzhodnega dela Šentruperta na lesno biomaso; študija bo vsebovala podroben investicijski načrt, načrt vzpostavitve partnerstva in finančni načrt za iskanje bodočih investitorjev. Evropski denar pa ni edino, kar v občini od sodelovanja v projektu pričakujejo: nič manj (ali še bolj) pomemben se jim zdi prenos znanj.
55 VELENJE: DOŽIVLJAJSKI PARK NA TEMO ENERGIJE
Mestnemu parku so v Velenju ob prenovi dodali povsem nove izobraževalne in ozaveščevalne vsebine. Ta vsebine so osredotočene zlasti v demonstracijskem energetsko pasivnem objektu. Park razsvetljujejo samozadostne LED svetilke. Posebnost parka pa so igrala, s pomočjo katerih se otroci na zabaven način spoznavajo z energijo. Na ta način so v Velenju postavili edinstven tematski doživljajski park na temo trajnostne rabe in proizvodnje energije. Ideje za ta park so – če prav razumemo – prispevali tudi otroci. Razvijali so jih na naravoslovnih dneh in počitniških taborih v okviru mednarodnega projekta CUL-Energy for Kids (Slovenija in Avstrija).
Projekt je zasnovan s precej smelo ambicijo: »Sončni park bo evropski primer celostnega reševanja energetske samozadostnosti dane lokacije na osnovi sončnega vira energije ter bo podlaga za multidisciplinarne storitve in multiplikativnost pasivnih ter solarnih tehnologij na druge javne površine.« Ob tem je Sončni park zgledno obnovljen spomenik kulturne in naravne dediščine, kjer so v zadnjem obdobju obnovili labirint, okrasni bazen z mozaikom, prireditveni prostor, poskrbeli so za brezplačni wifi in podobno. Prenova parka še ni dokončana – sredstva za park so vključena v načrt razvojnih programov za obdobje do leta 2017.
56 VELENJE: PROJEKTI ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV
Že leta 2008 so uvedli energetsko knjigovodstvo za 35 javnih objektov. Zdaj so na 40 javnih objektih obešeni plakati o energetskem stanju stavbe, kar sodi med številne prijeme, s pomočjo katerih v prebivalce osveščajo o trajnostni rabi energije (in tudi o možnih prihrankih, ki jih posameznik na ta način lahko doseže). Velenje je od leta 2003 že zmanjšalo emisije toplogrednih plinov za več kot 20 odstotkov. Na preseneča, da je Velenje lani že tretjič prejelo nagrado En.občina.
Velenje veliko pozornost namenja energetski sanaciji stavb, ki pa ne ostaja le pri razvoju pasivnih sistemov, ampak vključuje aktivne pristope: sončne elektrarne na javnih objektih, kogereneracijska enota na podružnični OŠ Škale, raziskovanje možnosti za uporabo geotermalnih virov, sistem daljinskega hlajenja stavb ipd. Mestna občina vključuje v sistem javne razsvetljave sončno in vetrno energijo.
Mestni promet (Lokalc) je brezplačen – gibanje mestnih avtobusov je možno spremljati prek spleta (in s tem prek spletnih aplikacij). Velenje je vključeno v projekt GUTS – Green Urban Transport System, ki je namenjen uvajanju (in promoviranju) inovativnih in trajnostnih rešitev javnega prometa. Dolgoročni cilj projekta je tudi energetska samozadostnost teh sistemov. Lokalci vozijo na plin, v mestu pa se že pripravljajo na prehod na vodikov pogon. Velenje ima svoj sistem za avtomatsko izposojo koles (BICY). Sistem so razvili sami, omogoča sledenje koles, pripravljajo pa še nadgradnjo s pomočjo solarnih panelov.
Mimogrede – številke ob naslovih se navezujejo na oznake v tabeli, kjer sumarično predstavljamo 60 izbranih dobrih praks, ki so nam posebej zbudile pozornost ob izboru za nagrado Zlati kamen.
Celotna tabela je na naslednji povezavi:
