Lani so imele občine za en odstotek večje prihodke in za skoraj 4 odstotke manjše odhodke kot predlani. Razlogi: prihodki so večji zlasti na račun transferjev iz državnega proračuna. Iz tega je v občine prišlo za 72,6 milijonov evrov več kot predlani (59 odstotkov). Odhodki so se zmanjšali zaradi manjšega obsega investicij: te so se zmanjšale za 83 milijonov evrov ali za dobrih 9 odstotkov. Gibanje ni nepričakovano in je pač rezultat zaključenega investicijskega ciklusa.
Hvala Evropa, dol z vlado.
Na srednji rok – torej v petih letih – so se prihodki občin skupaj povečali za 8 odstotkov in to tako rekoč v celoti na račun sredstev iz Evropske unije. Skupno so se občinski prihodki povečali za 165 milijonov. Iz Evrope je prispelo v proračune lokalnih skupnosti lani za več kot za 295 milijonov več denarja kot pred petimi leti. Obenem občine prejmejo na račun vladnih varčevalnih ukrepov za 120 milijonov manj denarja od dohodnin kot so jih pred petimi leti.
Če pogledamo ostale izstopajoče kategorije: občine so pobrale lani za 19 milijonov evrov več davkov na premoženje, med katerimi so pomembne zlasti dajatve, povezane z nepremičninami. Te dajatve so pomemben vir občinskih proračunov: občine skupaj letno zberejo z njimi 198 milijonov evrov. Znesek se konstantno povečuje: lani so z obdavčitvijo nepremičnin občine zbrale za dobrih 22 milijonov več sredstev kot pred petimi leti. Zanimivo bo videti, kaj se bo s tem virom zgodilo po uvedbi novega nepremičninskega davka. Po drugi strani občine poberejo vse manj davkov na blago in storitve: lani za 8 milijonov manj kot predlani in za 12 milijonov manj kot pred petimi leti.
Tekoči odhodki občin se stalno zmanjšujejo, kar postavlja na laž pavšalne trditve o zapravljivosti občin: tekoči odhodki namreč najbolje odslikujejo dejansko porabo občin za lastno delovanje. Lani je skupni prihranek znašal 8,8 milijonov evrov, kar je skupaj 1,8 odstotka. V primerjavi z obdobjem pred petimi leti so se ti odhodki zmanjšali za 17 milijonov ali za 3,4 odstotke. Kje so občine konkretno prihranile? Ne boste verjeli: pri pisarniškem in splošnem materialu. Tega so lani nabavile za 3,4 milijonov manj kot predlani, kar je – če ne štejemo investicij – skoraj največji posamični prihranek. Le za nekaj več so se zmanjšali transferji v javne zavode.
Manj knjig, več pleh muz’ke?
Podrobnejši pogled na področja(oziroma na konte) potrdi vtis, da leto 2015 ni bilo povsem običajno. Zaznamovalo ga je zlasti to, da gre za leto zaključka investicijskega ciklusa, povezanega s prejšnjo evropsko finančno perspektivo. Izgubila so praktično vsa področja – rast imamo le tam, kjer so se investicije zaradi svojih posebnosti potegnile na lansko leto. To je področje okolja, kjer so bili lani odhodki za dobrih 81 milijonov večji od tistih predlani. Na večini področij so se odhodki znatno zmanjšali: za promet (zlasti za ceste) je šlo za 26 milijonov manj denarja, za prostorsko načrtovanje in stanovanjsko komunalno dejavnost za 38 milijonov manj, za kmetijstvo za 8 milijonov in za energetiko za 6 milijonov manj.
Nekatera zmanjšanja vendarle bijejo v oči. Občine so lani na področje spodbujanja obnovljivih virov energije vložile za 3,6 milijonov evrov manj kot leto prej. To je zaskrbljujoče. Da so občine lani za šport namenile za 4,6 milijona več kot predlani, je bolj spodbudno. Manj veseli smo lahko ob podatku, da je del tega denarja prišel na račun zmanjšanje sredstev za mladino. Upamo lahko, da gre za običajna letna nihanja, ki nimajo posebnega pomena. Sprva zbudi pozornost tudi podatek, da so občine lani »prihranile« za dober milijon na račun knjižnic, slab milijon več pa vložile v ljubiteljsko kulturo. A bržkone gre prav tako za učinek zaključenega investicijskega ciklusa in tako manjših zneskov za gradnjo in prenovo knjižnic.
