Indeks finančne samostojnosti pomaga razločevati občine glede na to, v kolikšni meri pokrivajo svojo tekočo porabo s sredstvi, dejansko ustvarjenimi na območju občine. Po tem merilu je finančno samostojnih 111 slovenskih občin. Pri preostalih stotih občinah je tekoča poraba večja in jo pokrivajo s prilivi od drugod.
Najboljše vrednosti indeksa imajo občine v okolici Ljubljane. Trzin, Log-Dragomer in Škofljica so prav na vrhu seznama. V Trzinu denimo zberejo več kot dvakrat toliko denarja kot ga porabijo za tekoče delovanje. Trzin je po merilih ministrstva za finance najrazvitejša slovenska občina. Splošno pravilo je zelo preprosto: Bolj razvite občine poberejo več davkov in so tako načeloma finančno samostojnejše. Izstopata zlasti osrednja in zahodna Slovenija – ali v grobem območje zahodne kohezijske regije. Zanimivost: med mestnimi občinami je prvi Koper (10. mesto) pred Ljubljano na 14. mestu.
20 FINANČNO NAJBOLJ SAMOSTOJNIH OBČIN
| Uvrstitev | Ime občine | pokrivanje tekoče porabe v % |
| 1 | Trzin | 215,7% |
| 2 | Log – Dragomer | 195,1% |
| 3 | Škofljica | 185,4% |
| 4 | Grosuplje | 176,2% |
| 5 | Mengeš | 173,0% |
| 6 | Žirovnica | 171,3% |
| 7 | Brezovica | 164,8% |
| 8 | Komenda | 164,4% |
| 9 | Vrhnika | 163,7% |
| 10 | Koper | 162,9% |
| 11 | Medvode | 162,3% |
| 12 | Horjul | 159,6% |
| 13 | Logatec | 159,2% |
| 14 | Ljubljana | 156,7% |
| 15 | Prebold | 153,9% |
| 16 | Velenje | 153,5% |
| 17 | Radovljica | 153,5% |
| 18 | Novo mesto | 152,9% |
| 19 | Dol pri Ljubljani | 152,8% |
| 20 | Naklo | 152,6% |
Na dnu seznama so mikroobčine z manj kot 2.000 prebivalci: Osilnica, Hodoš in Luče. Izjema je občina Puconci, ki je pristala prav na dnu. Kako se je to zgodilo, bomo še ugotavljali, a bržkone se ne zmotimo preveč, če ocenimo, da gre za učinek administrativne nedoslednosti pri beleženju posameznih podatkov na posamezne konte. V Puconcih deluje regionalni center za obdelavo odpadkov – zelo verjetno je slaba vrednost kazalnika za Puconce povezana z beleženjem transakcij, povezanih z delovanjem tega centra.
KAJ INDEKS POMENI?
Gre za relativno merilo, s pomočjo katerega lahko ocenimo – ne pa tudi natančno izmerimo – stopnjo finančne samostojnosti občine. Ta ocena je vendarle dovolj natančna, da lahko smiselno primerjamo občine med seboj.
Osnova za izračun indeksa je torej primerjava med tekočo porabo občine in tekočimi sredstvi, ki »nastanejo« v občini. Tekočo porabo lahko brez težav razberemo iz proračuna: to je preprosto vsota tekočih odhodkov in transferjev. Pri tekočih prihodkih, ki zares nastanejo v občini, pa je nekaj več težav.
KJE SO ZAGATE?
Najprej od prihodkov odštejemo vse transferje, vključno s sredstvi EU. Druga stvar, ki jo odštejemo, so kapitalski prihodki, ki jih občine ustvarijo s prodajo premoženja. Ti prihodki niso trajne narave in jih zato seveda ne štejemo v tiste vire, ki naj bi bili namenjeni za pokrivanje tekoče porabe. Poleg tega smo zamenjali zneske dejanskih prilivov od dohodnine z enotnim 54-odstotnim deležem dohodnine, ki je bila dejansko zbrana v neki občini. Kaj to pomeni? Izničili smo vse učinke solidarnostne izravnave, projekcij dohodnine in drugih mehanizmov, ki jih ministrstvo za finance uporabi pri določanju končnega zneska, ki ga prejmejo občine.
Namesto zapletenega izračuna torej preprosto 54-odstotni delež dohodnine, zares zbrane na območju občine v nekem letu. Seveda je tak izračun možen le z zamikom: podatki o dejanski zbrani dohodnini, ki jih imamo na voljo, so iz leta 2012. Zato je tudi naš izračun narejen za leto 2012.
In zakaj pri izračunu indeksa nismo upoštevali vseh odhodkov, torej tudi investicij? Bi ne bilo občine prav razlikovati tudi po tem, kolikšen delež investicij pokrijejo iz lastnih virov? Zagata je v tem, ker pri večini občin raven investicij močno niha. Veliki projekti lahko močno vplivajo na finančno sliko občine v nekem letu. Izvedba teh projektov je lahko izrazito povezana z izpolnjevanjem državnih ali evropskih obveznosti. Na kratko: na področju investicij bistveno teže pridemo do ocene finančne samostojnosti. Kar pa še ne pomeni, da se tudi tega vprašanja ne bomo v bližnji prihodnosti lotili.
Mimogrede, naši kazalniki so točni le toliko, kolikor so natančni in točni podatki iz zaključnih računov. Ti so seveda »absolutno« točni, problem je le, ker beleženje podatkov na posamezne konte ni zares standardizirano – očitno so vodila oblikovana tako, da dopuščajo svobodno interpretacijo posameznega uradnika. Na ta pojav naletimo pogosto.
