Zadnji podatki AJPES kažejo, da je na slovenskih občinah redno zaposlenih 4.809 oseb. Za njihove plače mesečno porabimo približno 8,5 milijona evrov. V povprečju to pomeni, da pride na 437 prebivalcev Slovenije en zaposlen na občini. Ali drugače: vsakega prebivalca Slovenije stanejo občinski uradniki dobre 4 evre na mesec.
Kot vedno se podatki po posameznih občinah zelo razlikujejo. Najbolj varčni so Gorenjci iz Šenčurja: tam pride en zaposlen občinski uradnik na 1.054 prebivalcev. Plače občinske uprave stanejo vsakega prebivalca Šenčurja mesečno 1,8 evra, kar je manj od polovice slovenskega povprečja.
Zanimivo je, da po previdnosti pri zaposlovanju izstopa vrsta majhnih občin, na vrhu lestvice nizkih stroškov pa najdemo celo mikroobčino Jezersko. Toda zelo majhne in mikroobčine izstopajo tudi v drugi smeri. Prav ekstremne vrednosti dosega Kostel. Ta kraj s 651 prebivalci ima občinsko upravo, ki se je ne bi sramovalo manjše mesto – ima namreč kar 16 zaposlenih. To pomeni, da plače občinske uprave stanejo vsakega prebivalca Kostela 32 evrov na mesec. Predstavljajte si, da bi morali ta strošek prebivalci občine plačevati sami in neposredno – štiričlanska družina v Kostelu bi za to rajanje na občini letno plačala okrog 1.500 evrov! Tudi sosednja Osilnica je mikroobčina, a je cena plač občinske uprave štirikrat manjša od tiste v Kostelu. A kot rečeno: iz posamičnih ekstremnih primerov se ne da sklepati na splošno pravilo (čeprav politiki in mediji pogosto počno prav to).
Če pogledamo velikostne skupine v celoti, ni večjih razlik med manjšimi in večjimi občinami: povprečje za velike in večje občine (torej tiste z več kot 10.000 prebivalci) je okrog 450 prebivalcev na občinskega uradnika, pri majhnih in srednje velikih občinah pa je ta številka okrog 400. Izstopajo le mikroobčine – torej tiste z manj kot 2.000 prebivalci: v teh pride v povprečju en uradnik na 250 prebivalcev. A ponavljamo: tudi med mikroobčinami so nekatere bolj in druge manj zadržane pri zaposlovanju.
Podobna slika je pri stroških za plače: te se pri vseh skupinah v povprečju gibljejo okrog 4 evrov na prebivalca. Izstopajo mikroobčine s 5,8 evra, sicer pa je treba razlike iskati kar znotraj posameznih skupin občin. Te so precejšnje: razpon sega od manj kot 2 evrov v Šenčurju in Križevcih do omenjenih 32 evrov v Kostelu. Če izpustimo mikroobčine, sega razpon do desetih evrov (Bohinj in Bovec).
Ni dvoma, da je v občinskih upravah prostor za varčevanje. Z dvema opozoriloma. Prvič, velikost sama po sebi še ne prinese varčnosti. In drugič, varčnost še ni učinkovitost. Zelo skrčena uprava, ki ne naredi nič, je precej dražja od večje uprave, ki naredi veliko.
Lestvica: Najbolj varčne občine glede na število zaposlenih.
