V Ljubljani so gostje v prvih desetih mesecih prenočili 1,3-milijonkrat. To je 435.392 več prenočitev kot v enakem obdobju leta 2013. To pomeni, da štiriletna rast števila prenočitev presega 55 odstotkov.
Ta kombinacija absolutnega in relativnega podatka potisne Ljubljano na prvo mesto naše lestvice turističnih gazel. Ker je rdeča nit izbora za Zlati kamen 2018 uspešnost občinske razvojne politike v zadnjem mandatu, smo tudi v naši kratki oceni turistične uspešnosti občin vzeli štiriletno obdobje, natančneje gibanje od leta 2013 do 2017.
Na drugem mestu po našem indeksu je Postojna: približno 53.000 prenočitev več pomeni kar 135-odstotno rast v primerjavi z letom 2013. Radovljica je prehitela vrsto slovenskih turističnih atrakcij kot sta Piran ali Bled. Glede na naš sestavljeni indeks se je uvrstila na visoko tretje mesto: prenočitev je za skoraj 100.000 več kot leta 2013, kar pomeni 76-odstotno rast.
Če pogledamo le absolutne številke, je ponovno na prvem mestu Ljubljana, sledijo pa glavna letovišča: Piran, Bled, Kranjska Gora in Bohinj.
Povsem drugo podobo dajejo relativni podatki, torej rast v odstotkih. Ker na to rast lahko vpliva vrsta dejavnikov, ki lahko povsem izkrivijo sliko (npr. nov turistični objekt v kraju, kjer je prej prenočilo le malo ljudi, bo imel ekstremno visoko stopnjo rasti), tega podatka ne uporabljamo samostojno za oceno turističnega razvoja nekega kraja.
Če vendarle pogledamo le rast v odstotkih, je krepko na prvem mestu Tržič: v štirih letih je število prenočitev povečalo za petkrat. To ni nepomembno za nekdaj industrijski kraj, kjer poteka preobrazba. A skupna številka je še vedno zelo nizka: 6.257 prenočitev v 10 mesecih je toliko, kot jih ima Ljubljana v treh dneh.
Ljubljana je zabeležila tudi največjo (absolutno) rast zmogljivosti: število turističnih ležišč se je v štirih letih povečalo za 1.670 ali za dobrih 18 odstotkov. Blizu vrha seznama najdemo nekaj zanimivih krajev, ki ne veljajo za izrazito turistične. Število ležišč se je v tem belokranjskem kraju povečalo za 431 ali za 40 odstotkov. Še nekaj krajev, ki krepijo svoje prenočitvene zmogljivosti, a niso tradicionalna letovišča: Kamnik (273, 20%), Luče (251, 117%), Ljubno (229, 124%), Tržič (216, 70%) in – zanimivo – Osilnica (214, 329%).
Leto 2017 je sicer za slovenski turizem rekordno. Samo v prvih desetih mesecih je število prenočitev v Sloveniji doseglo 10,7 milijona. To je za dobrih 27 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2013.
