URAVNOTEŽENOST DELOVANJA
Za najboljše razvojne prakse občin je značilno, da zasledujejo veliko število ciljev, ki so med seboj različni – in ki si včasih celo nasprotujejo. A prav to je znak za dober razvoj: lokalna skupnost ni sistem, ki bi ga lahko zvedli na eno samo spremenljivko. Zares uravnoteženo delovanje pomeni, da občina obenem skrbi za dinamični razvoj gospodarstva, ohranjanje okolja in kulturne dediščine, da skrbi za različne skupine in namenja posebno pozornost ranljivim, šibkejšim.
Občine, ki delujejo na ta način, dostikrat s svojimi projekti skušajo ujeti več muh na en mah. Prav tako ravnanje je značilno za prakse najprodornejših občin, ki so se uvrstile v ožji izbor za nagrado Zlati kamen: na primer za Tolmin, Lendavo ali Novo Gorico.
Uravnoteženost pomeni tudi odprtost za različnost: dopuščanje sobivanja mnogoterih, različnih pogledov in subkultur, svobodno tekmovanje med razvojnimi pogledi in preglednimi omrežji. Prevladujoča slika v javnosti je ta, da v Sloveniji tega tako rekoč ni. Tej podobi ne verjamemo. Res je značilna za večino politike in za delovanje sindikatov. A bolj kot se bližamo ljudem, bolj kot izostrimo sliko na lokalno raven, manj veljave ima ta vsiljena podoba polarne razdvojenosti Slovenije, kjer ni prostora za drugega in njegovo mnenje.
VKLJUČEVANJE OBČANOV
Dobro vodene občine spodbujajo aktivno vlogo občanov, jih skušajo vključiti v pripravo strategij, pospešujejo prostovoljstvo in pomagajo pri organiziranem delovanju občanov.
Ključno merilo: so občani vključeni v pripravo najpomembnejših razvojnih dokumentov, strategije in proračuna? Med občinami, ki imajo strategijo (mimogrede – že teh ni prav veliko), jih nekako polovica na nek način vključi tudi javno mnenje. Javne razprave pred sprejemanjem proračuna so še bolj ali manj izjema.
Foto: Miško Kranjec
Informacijska tehnologija omogoča stalen, sistematičen in odprt dialog med občani in občinsko upravo. Zgledna primera e-občine s temi elementi lahko vidite na spletnih straneh Postojne in Lendave. V Krškem merijo ujemanje delovanja občinske uprave z utripom javnosti s pomočjo redne javnomnenjske raziskave. V občinah kot sta Radovljica ali Brežice posebej spodbujajo prostovoljstvo in delovanje društev. V Brežicah pri tem poudarjajo, da je povezovanje občanov v kriznih razmerah še prav posebej pomembno.
TRAJNOSTNA USMERJENOST
Da sledijo strategije na vseh ravneh tudi okoljskim ciljem, ni nič več posebnega. Še zlasti ni nič posebnega, če občina zgolj sledi evropskim smernicam in z ad hoc aktivnostmi skušajo dobiti evropski denar. Toda v prodornejših občinah okoljska prizadevanja ne ostajajo zgolj na deklarativni ravni. Lep primer je delovanje občine Šentrupert, ki se je lani uvrstila na drugo mesto.
Precej podeželskih občin svoj razvoj gradi na mehki razvojni paradigmi. Spretno povezujejo varovanje okolja z razvojem turizma in ekološkega kmetovanja, ohranjanjem dediščine in spodbujanjem bolj zdravih načinov prehranjevanja. Vzoren primer za ta model razvoja ponuja Tolmin. Da ta vzorec ponuja priložnosti tudi za zelo majhne kraje iz manj razvitih delov Slovenije, dokazujeta občini Razkrižje in Solčava.
SODELOVANJE
Je potrebno razlagati, da sodelovanje prinaša koristi? Skupne občinske uprave in službe vsaj načeloma omogočajo racionalnejše delo. Država takšno povezovanje spodbuja, Evropska unija spodbuja čezmejna sodelovanja tako v projektih, kot v sistematičnih oblikah povezovanja kot so na primer čezmejna teritorialna združenja.
A ni vse v formalnem sodelovanju (pa naj ga država in Evropa še tako lepo nagrajujeta): sodelovanje je komunikacija, je prenos znanj in izkušenj in je razvijanje odprtosti: tega, da se zavedamo drugih, njihove bližine in oddaljenosti, podobnosti in drugačnosti. Nismo zaznali, da bi te stvari komu kdaj škodovale.
Katere občine izstopajo? Tiste blizu meje: na primer Nova Gorica in Lendava, a tudi majhno Razkrižje.
PREGLEDNOST DELOVANJA
V Sloveniji je močno povečal preglednost javnega sektorja Supervizor, spletni portal, ki prikazuje vse transakcije med zasebnim in javnim sektorjem. Odlično za javni interes, a še bolje bi bilo, če bi Supervizorja sploh ne potrebovali – ker bi vsi javni sistemi delovali v celoti pregledno. Koristi od preglednega delovanja? Kratkoročno večje zaupanje javnosti in s tem verodostojnost. Dolgoročno manj korupcije in klientelizma: pridružujemo se mnenju, ki prav v teh pojavih vidi največje zlo, ki Sloveniji onemogoča boljši razvoj.
Koliko občin na primer objavlja rezultate razpisov? Zelo malo. Med redkimi izjemami je denimo finalistka letošnjega izbora za nagrado Zlati kamen mestna občina Nova Gorica. Država daje na tem področju slab zgled: številni razpisi so že postavljeni precej nepregledno, informacije so včasih skrite, rezultati dostikrat niso objavljeni,
Toda stanje se izboljšuje. Število občin, ki na primer zelo kakovostno obveščajo občane o delovanju občinskega sveta raste. Več kot polovica občin tako na pregleden način objavlja kompletna gradiva za seje občinskega sveta, skupaj s sklici sej in zapisniki. Najboljši dodajajo še zvočne ali video zapise ter arhive, ki segajo več mandatov nazaj. Le 23 odstotkov občin daje o delovanju svetov zelo pomanjkljive informacije.
STRATEŠKO DELOVANJE
Stvar je zelo preprosta: občine, ki razmišljajo strateško, svoje aktivnosti usmerjajo glede na dolgoročne razvojne cilje – pač zato, ker te cilje imajo. A te preproste stvari še zdaleč ne opazimo pri vseh občinah.
Ni potrebno veliko. Nekatere občine imajo strategijo, ki je dolga eno stran in kjer je zapisano nekaj splošnih razvojnih usmeritev in ciljev. A po našem mnenju je tak pristop veliko boljši od tistega v nekaterih drugih krajih, kjer za velik denar naročijo kompleksno strategijo pri zunanjem izvajalcu, potem pa sijajni dokument zgolj okrasi knjižno polico v županovi pisarni. Najboljša strategija je tista, ki zares živi.
Korak naprej: oblikovati poleg strategije sistem merljivih kazalnikov. Ti omogočajo sistematično spremljanje ali je občina na začrtani poti ali ne, omogočajo pa tudi stalno prilagajanje, korekcijo ciljev in razvojnih politik.
PESTROST VIROV FINANCIRANJA
Občine, ki so svoje razvojne načrte naslanjale predvsem na denar iz države, so zdaj prisiljene krčiti svoje razvojne programe. Politično se temu reče zamik na naslednje obdobje, torej na čas, ko bodo stvari spet »normalne«. Kdaj bo že to?
Veliko boljša strategija je razpršiti vire financiranja: povečati nedavčne prihodke, izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja Evropska unija, privabiti podjetja in jim po najboljših močeh pomagati pri razvoju ter tako dolgoročno povečati davčne prihodke iz premoženja. Toda vsi prijemi, ki kratkoročno povečajo prihodek občine, niso enako dobri in smiselni. Na primer: cena stratosferskih dvigov taks je večkratna. Prvi račun bodo izstavili besni volivci prihodnje leto – če ga ne bodo že prej na demonstracijah. Manjša privlačnost kraja za podjetja v času, ko je Slovenija v celoti podjetniško dokaj neatraktivna, lahko občini dolgoročno škoduje.
Občine, kot je Postojna, dajejo izvrstne primere, kako je z dobro izpeljanim in preglednim javno-zasebnim partnerstvom možno zagotoviti stabilne vire financiranja.
