Nekaj splošnih podatkov: trenutno je okrog 19 odstotkov prebivalcev EU starih 65 let ali več. V Sloveniji ta delež dosega skoraj 20 odstotkov, po napovedih pa naj bi do leta 2030 dosegel četrtino prebivalstva. Če se bodo gibanja nadaljevala, bo do leta 2080 delež starejših od 80 let v Evropi presegel 13 odstotkov.
Nekatere slovenske občine so kar se tiče deleža starejših že v letu 2030: v šestih krajih je starejših 65 let ali več že več kot četrtina prebivalcev.
V Sloveniji je starih 80 let ali več dobrih 5 odstotkov prebivalcev. A v treh krajih se delež starejših od 80 let že bliža 10 odstotkom! Največ starih imajo tri zelo majhne in odročne občine: Hodoš, Osilnica in Kostel. A – zanimivo – le malo boljše vrednosti imata gorska letoviška kraja Kranjska Gora in Bovec.
Med mestnimi občinami imajo najstarejše prebivalstvo Murska Sobota, Nova Gorica in Maribor. Med bolj znanimi kraji z izrazito starim prebivalstvo omenimo še Radence, Šempeter – Vrtojbo, Tolmin in Lendavo.
Najmanjši delež starih prebivalcev imajo občine Benedikt, Trnovska vas in Škocjan. Zelo dobre vrednosti imajo nekateri kraji blizu Ljubljane: Komenda, Ivančna Gorica in Gorenja vas – Poljane.
Kje je demografska bomba?
V demografskih analizah pogosto premikajo mejo starosti naprej – torej med starejše. Logika: dlje živimo, dlje delamo, dlje smo zdravi. Zato je meja za stare pri 65 letih včasih lahko že vprašljiva. Prav zato smo tudi mi ob tem osnovnem podatku (65 let ali več) dodali še drug pogled (80 let ali več).
A zelo zanimivo sliko dobimo, če starostno mejo pomaknemo navzdol. Na ta način zajamemo ob tistih, ki so že dosegli 65 let tudi skupino, ki bo to starost dosegla v naslednjih nekaj letih. Prav ta pogled nam razkrije demografsko bombo, ki nas čaka v naslednjih letih.
V Sloveniji je starih 65 let ali več 20 odstotkov prebivalcev, 14 odstotkov prebivalcev pa je v skupini med 55 in 64 letom, torej med tistimi, ki bodo postali »uradno« stari v naslednjih nekaj letih. Skupaj je starih 55 let ali več torej ena tretjina prebivalcev Slovenije.
INDEKS STAROSTNE OGROŽENOSTI
|
OBČINA |
indeks starostne ogroženosti |
| Hodoš | 51% |
| Osilnica | 50% |
| Kostel | 46% |
| Kranjska Gora | 44% |
| Gornji Petrovci | 43% |
| Bovec | 43% |
| Šalovci | 42% |
| Lendava | 42% |
| Hrastnik | 40% |
| Radenci | 40% |
| Tolmin | 40% |
| Središče ob Dravi | 40% |
| Trbovlje | 40% |
| Gornji Grad | 39% |
| Šempeter – Vrtojba | 39% |
| Ilirska Bistrica | 39% |
| Murska Sobota | 39% |
| Kobarid | 39% |
| Piran | 39% |
| Poljčane | 39% |
| Mežica | 39% |
V Hodošu je starih 55 let ali več že več kot pol prebivalcev, podobno je tudi v Osilnici. A kritične vrednosti kazalnika ne odkrijemo le pri teh odmaknjenih mikroobčinah. 38 odstotkov prebivalcev starih 55 let in več ima 31 slovenskih občin. Pri tem izraziteje odstopa nekaj regij. Največ starostno ogroženih krajev imajo Posočje, Zasavje, Prekmurje in Koroška. Med mestnimi občinami ponovno izstopa Murska Sobota, a tudi Maribor je s 37 odstotki tik pod mejo kritične vrednosti.
Najboljše vrednosti imajo Komenda, Benedikt in Gorenja vas – Poljane. V Komendi je tako starih 55 let ali več le četrtina prebivalcev.
Lestvica starostne ogroženosti – podatki za vse občine
