Različni kraji imajo različen podjetniški utrip: nekateri so za podjetnike bolj in drugi manj privlačni. Vemo, da na to vpliva vrsta dejavnikov. Po skoraj desetih letih sistematičnega pretresanja podatkov o občinah vemo tudi, da razvito gospodarstvo praviloma vpliva tudi na ostale razvojne kazalnike.
A doslej še nismo zares natančno pogledali, kateri kraji so podjetnikom najbolj naklonjeni. Kje je podjetniška klima najbolj izrazita? Indeks za gospodarstvo v sistemu ISSO je uravnotežen in združuje več aspektov, povezanih z razvojem gospodarstva v kraju – poleg nekaterih kazalnikov podjetniške klime tudi tiste, ki kažejo relativno moč gospodarstva, dinamiko razvoja in ne nazadnje občinske aktivnosti, s katerimi to dinamiko spodbujajo.
Letos smo naredili korak naprej. Skupaj s SBC Klubom slovenskih podjetnikov smo pripravili pilotno akcijo, s katero želimo osvetliti najboljše prakse sobivanja in sodelovanja dveh za razvoj ključnih igralcev: podjetnikov in lokalnih skupnosti. Poiskali smo nekaj najboljših praks, s katerimi podjetja prispevajo k boljšemu življenju na lokalni ravni. In naredili smo prvo pilotno analizo podjetniške klime po slovenskih občinah – indeks podjetnosti 2020. Novi indeks vključuje podatke o številu podjetij, dinamiki njihovega nastajanja, številu in deležu hitro rastočih podjetij, dodani vrednosti, rasti prihodka, zmožnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, kakovosti zaposlitev in investicijah v osnovna sredstva.
NA VRHU: LJUBLJANA IN KOPER
Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na podjetniško klimo je – vsaj znotraj okvirov ene države – poseben pomen kraja. Izstopata prestolnica in pristaniško mesto in očitno je, da so te vloge pomembnejše od ostalih dejavnikov, na katere v občinah lahko sicer bolj vplivajo.
OKOLICA LJUBLJANE: MENGEŠ IN BREZOVICA
Privlačnost Ljubljane se preliva čez meje mestne občine. A če je doslej veljalo, da je bil »podjetniška prestolnica« Trzin, to vlogo prevzemajo tudi drugi kraji. Trzin ima še vedno močne kazalnike podjetniške klime (10. mesto), a še boljše imajo Mengeš, Brezovica, Grosuplje in Škofljica.
PREPOROD MARIBORA?
NI še dolgo, ko je Maribor precej zaostajal, ko smo pretresali posamezne kazalnike podjetniške dinamike in klime. Novi indeks podjetnosti drugo največje slovensko mesto uvršča na zelo spodobno osmo mesto. Ni še čisto na vrhu, a prva znamenja so tu: glede na indeks hitro rastočih podjetij si Maribor že deli prvo mesto z Ljubljano.
BLIŽINA ITALIJE
Na podjetniško klimo zelo ugodno vpliva bližina sosednje države – a ne katerekoli. Zelo dobre vrednosti indeksa imajo kraji blizu Italije: Sežana, Divača in Šempeter – Vrtojba.
PRESENEČENJA
Nekaj krajev je uvrščenih precej bolje kot bi pričakovali. To zagotovo velja za Bovec (17. mesto), Šentrupert (26. mesto) in Velike Lašče (32. mesto).
REGIJE
Med občinami so zelo velike razlike glede na vrednost indeksa. Nič drugače ni z regijami. Če je slovensko povprečje 100, ima obalno-kraška regija indeks podjetnosti 132, pomurska pa 80. Še nekaj: na zahodu Slovenije je povsem drug podjetniški utrip kot na zahodu. Vse statistične regije, ki sodijo v vzhodno kohezijsko regijo, imajo podpovprečne vrednosti indeksa podjetnosti. Izjema je le jugovzhodna Slovenija. In obratno: čisto vse regije v zahodni kohezijski regiji imajo vrednosti indeksa podjetnosti nad slovenskim povprečjem.
