Indeks finančne samostojnosti nam pokaže, v kolikšni meri posamezna občina pokriva svoje tekoče delovanje in obveznosti z »lastnimi« in »trajnimi« viri.
»Lastni trajni viri« so – poenostavljeno rečeno – vsi prihodki občine, razen prilivov iz zunanjih virov in enkratnih prihodkov, ustvarjenih s prodajo občinskega premoženja. Poenostavljeno rečeno: pri izračunu smo namreč izničili učinek solidarnostne izravnave in drugih metod, s katerimi država določi delež dohodnine, ki pripada občini v določenem letu. Upoštevali smo torej z zakonom določeni 54-odstotni delež dohodnine, ki je bila zares pobrana v letu 2011. Leto 2011 smo analizirali prav zato, ker je to zadnje leto, za katerega imamo na voljo podatke o dohodnini.
»Tekočo porabo« smo definirali tako, da smo od odhodkov odšteli vse tiste, ki so povezane z investicijami – torej investicijske odhodke in transferje.
Glavne ugotovitve:
- Lastni trajni viri v povprečju presegajo tekočo porabo za eno tretjino.
- Pri petih občinah vrednost lastnih trajnih virov presega tekočo porabo za več kot dvakrat.
- Na prvem mestu je občina, ki je po oceni finančnega ministrstva najbolj razvita: Trzin (indeks 237 – sredstva iz lastnih virov torej presegajo tekočo porabo za 137 odstotkov).
- Med prvimi desetimi občinami sodijo – z izjemo Žirovnice – prav vse v osrednjo Slovenijo. Povedano drugače: so v neposredni bližini prestolnice. Ljubljana je na osmem mestu – sredstva iz lastnih virov presegajo tekočo porabo za 86 odstotkov.
- Pri 127 občinah so lastna trajna sredstva večja od tekoče porabe.
- Devet občin ne pokrije niti polovice svoje tekoče porabe. Prav na repu sta Solčava in Hodoš (26 odstotkov).
Drugi pogled
Kaj pa investicije? Pri večini občin (torej pri 127) »lastna« sredstva presegajo tekočo porabo – v povprečju jih eno tretjino ostane za pokrivanje investicij. Da bi pridobili še en pogled smo izdelali sekundarni kazalnik. Ta pokaže, kakšno je razmerje med »lastnimi« sredstvi in celotnim proračunom. Pri odhodkih smo torej upoštevali vse investicije, pri prihodkih pa tudi kapitalske prihodke (tako kot investicije nimajo trajne narave). Povedano drugače, upoštevali smo vse prihodke razen prilivov od zunaj: transferjev, evropskih sredstev in odlivov oziroma prilivov za solidarnostno izravnavo.
- Pri 30 občinah so odlivi za solidarnostno izravnavo večji od vseh transferjev.
- V povprečju so občinski proračuni pokriti z lastnimi sredstvi 88-odstotno. Vsaj v analiziranem letu 2011 so občine prejele 12 odstotkov svoji sredstev iz državnega in evropskega proračuna.
- Le 50 občin ima ugodnejšo vrednost kazalnika od tega povprečja.
- Na prvem mestu je Trzin, ki plača za solidarnostno izravnavo polovico svojega proračuna. Med prvimi 12 občinami sodijo prav vse v osrednjo Slovenijo.
- 51 občin ne pokrije z lastnimi sredstvi niti polovice svojega proračuna. Nečastni prvak je Hodoš, ki z lastnimi prihodki pokrije le 12 odstotkov prihodkov v proračunu.
Namen analize je ugotoviti, kako utemeljen je zares očitek, da večina občin »ne bi preživela« brez denarja od zunaj. Vendar moramo opozoriti, da vprašanje finančne samostojnosti ni tako preprosto, kot nam skušajo podtakniti nekateri politiki in mediji.
Kazalnik, ki smo ga oblikovali, ima zgolj primerjalno vrednost. Potrebno ga je brati z razmislekom, z zrnom soli. Če upoštevamo relevanten kontekst – torej pomen podatkov, ki jih kazalnik vključuje, nam lahko pove precej.
Pri branju pa moramo upoštevati denimo, da so občine so po zakonu dolžne opravljati vrsto funkcij v imenu države in v ta namen prejemajo od države dodatna sredstva – kar seveda poveča prihodke “od zunaj”. Pri tem ima vsaka občina vrsto posebnosti.
Še opomba za konec: državna politika rada ustvarja vtis, da »namenja« denar občinam – kot da so sredstva v proračunu last države, če že ne kar vlade. To ni res. Vsa javna sredstva so last davkoplačevalcev in pika. Država in lokalna samouprava sta le sistema, s pomočjo katerih s svojim denarjem urejamo skupne stvari. Občine ne dobijo od države čisto nič. Čisto vse dobijo od nas, ki plačujemo davke. Tako kot država. Ne pozabimo tega.
Podatke za vse občine si lahko ogledate v Beli knjigi ISSO: finančna učinkovitost občin. Podatki so v formatu excel.
