Škofljica je edina občina v Sloveniji z indeksom bega možganov (IBM) blizu vrednosti 100. To pomeni, da se število univerzitetnih diplom, podeljenih prebivalcem, ujema s spremembo števila zaposlenih v univerzitetno izobrazbo.
Indeks IBM kaže prav to: razmerje med podeljenimi diplomami in spremembo izobrazbene strukture. V prvi vrsti nam ta kazalnik pomaga dobiti precej natančno oceno o tem, v katere občine se mladi po študiju vračajo in kam ne. Kot omenjeno: letos ima najvišjo vrednost indeksa Škofljica. Število podeljenih diplom je zaradi študijskega sistema večje od števila oseb, ki so diplome prejele: to pomeni, da se je v Škofljici število izobraženih prebivalcev povečalo še dosti bolj od števila mladih, ki so diplomirali – Škofljica je pač v zadnjih letih občina, ki je najprivlačnejša za priseljevanje. Podobno velja tudi za druge kraje, kjer je indeks večji od 60%: zelo verjetno se v te kraje izobraženi priseljujejo.
Presenečenja.
Dostikrat velja za manjše kraje v vzhodni Sloveniji, da mladi izobraženci od tam bežijo. To zagotovo ne velja za Cerkvenjak ali Sveti Jurij v Slovenskih Goricah: z indeksom, večjim od 50% sta uvrščena prav na vrh seznama. Še nekaj zelo visoko uvrščenih krajev: Benedikt, Tabor ali Dobrovnik. Če pogledamo številke za Benedikt: leta 2015 je študiralo 72 prebivalcev tega kraja. V petih letih so prebivalci prejeli 100 diplom, kar pomeni, da je vsako leto diplomiralo nekje med 10 in 20 prebivalcev. V desetih letih se je število zaposlenih prebivalcev z univerzitetno izobrazbo povečalo za 140. To pomeni, da bega možganov v Benediktu praktično ne poznajo.
Na drugi strani.
Edina občina z negativno vrednostjo indeksa je Osilnica. Negativna vrednost pomeni, da se je izobrazbena struktura v kraju v petih letih poslabšala. Prebivalci se iz kraja izseljujejo in to še posebej mladi in izobraženi.
Osilnica je zelo majhna in odmaknjena občina, ki ima vrsto težav in zelo slabe vrednosti demografskih kazalnikov: nizka vrednost indeksa IBM zagotovo ni presenečenje. A nič od tega ne velja za dva druga kraja, ki sta prav na repu seznama: Šempeter-Vrtojba in Trebnje. Sončni Šempeter denimo sodi med najbolj razvite občine v Sloveniji z odličnimi vrednostmi kazalnikov na številnih področjih – ob visokem številu podeljenih diplom prebivalcem se je izobrazbena struktura v petih letih spremenila le neznatno. Podobno velja za Trebnje. Razlogov ne poznamo, zahtevajo pa temeljit pretres.
Kako uporabljati IBM?
Nizki vrednosti indeksa IBM za Šempeter-Vrtojbo in za Trebnje bi morali v občinah sprejeti kot rdečo lučko na kontrolni plošči: to še ni znak za preplah, je pa vsekakor potrebno natančno ugotoviti, kaj se dogaja. To še zlasti velja, če nizka vrednost indeksa ni posledica nekega osamljenega pojava, ampak je znak globljih premikov v občini.
Indeks IBM daje v prvi vrsti informacijo o tem, kako atraktivna je občina za izobražence. Obenem v enem samem indeksu dobimo informacijo o demografskih premikih in spremembah izobrazbene strukture, s tem pa tudi trga dela. Indeks tako kaže obenem atraktivnost kraja za priseljevanje in posredno za investiranje. Za razliko od kazalnika selitvenega prirasta ne daje le indikacije o številu priseljenih ali odseljenih oseb, ampak tudi o njihovi strukturi. Privlačnost kraja za priseljevanje je – kot vemo – povezana s številnimi dejavniki: dostopnostjo stanovanj, kakovostnih delovnih mest, življenjskim standardom in podobno. V enem stavku: če razumemo, kaj tiči za vrednostjo indeksa IBM, razumemo razvojno dogajanje v občini.