Bogati v Trzinu, revni v Kuzmi

V povprečju je prebivalec Slovenije v letu 2019 prejel 13.298 evrov. Gre za bruto vrednost, ki je preračunana na prebivalca, vključuje pa praktično vse vire: plače, pokojnine, različna nadomestila, honorarje, štipendije in dohodke iz premoženja. Če pogledamo porazdelitev po krajih, so imeli nadpovprečne dohodke v 52 občinah: v 150 oziroma v treh četrtinah občin so bili dohodki pod slovenskim povprečjem.

In kje so doma najpremožnejši Slovenci?

V Trzinu, kjer so znašali 17.423 evrov. Sledijo – morda nekoliko presenetljivo – Šmarješke Toplice, Mežica in Rečica ob Savinji. Ljubljana je na osmem mestu.  Povprečni bruto dohodki prebivalcev Trzina presegajo povprečno vrednost za Slovenijo za 31 odstotkov, kar pravzaprav ni veliko odstopanje. A podoba se spremeni, če primerjamo dohodke Trzincev s tistimi, ki jih imajo prebivalci prekmurskih krajev. Prebivalec Trzina je leta 2019 prejel skoraj za dvainpolkrat več dohodka kot prebivalec Kuzme: s 7.236 evri na prebivalca je ta občina na 212. mestu, bruto dohodki prebivalcev pa dosegajo le 54 odstotkov slovenskega povprečja. Le za malenkost višji so prihodki v občinah Rogašovci, Grad, Hodoš in Apače. Leta 2019 so bili povprečni bruto prihodki na prebivalca pod 10.000 evri v dvanajstih občinah.

Deset občin z največjimi povprečnimi dohodki prebivalcev

Bruto dohodek v €.

Vir: SURS

Kaj to pomeni za denarnico?

Poglejmo še neto vrednosti. Na ravni Slovenije so znašali leta 2019 povprečni neto prihodki prebivalcev 10.251 evrov. To je 77 odstotkov bruto vrednosti – v povprečju dajemo torej za davke in prispevke slabo četrtino vseh prihodkov. Najvišjo vrednost ponovno najdemo v Trzinu – 13.069 evrov, kar je za 27 odstotkov več od slovenskega povprečja. Razlika s Kuzmo na 212. mestu je nekoliko manjša kot pri bruto prihodkih: v Kuzmi so prebivalci v povprečju prejeli 5.936 evrov, kar je 58 odstotkov povprečja za Slovenijo.

Neto dohodek na prebivalca (2019)

Povprečni neto dohodek v €.

Vir: SURS

Ves čas govorimo o povprečjih, ta pa se precej razlikujejo od median. Za Slovenijo je srednja vrednost neto dohodka na prebivalca 9.009 evrov – povprečje je torej za 14 odstotkov višje od srednje vrednosti. Do te razlike pride na račun »specifične teže«, ki jo imajo dohodki manjšega števila premožnejših prebivalcev. Povedano drugače: povprečna vrednost vključuje vrednosti, ki izraziteje odstopajo in zato kaže neko splošno blaginjo kraja. Mediana nam kot vrednost natanko na sredini daje boljši vtis o tem, koliko prejme povprečni prebivalec.

Če torej pogledamo mediane, je tipični prebivalec Slovenije iz vseh virov prejel 751 evrov na mesec. V »bogatem« Trzinu je bil ta znesek 879 evrov ali za 17 odstotkov več. A če pogledamo Kuzmo na 212. mestu, je največ prebivalcev prejelo pičlih 280 evrov ali 37 odstotkov zneska, ki so ga večinoma prejeli prebivalci Slovenije. Podatek moramo nekoliko relativizirati: sklepamo lahko, da v izraziteje agrarnih občinah ne daje povsem natančne podobe in da dohodek nekoliko podceni. Vsekakor pa lahko rečemo za Kuzmo in druge kraje na repu seznama, da so njihovi prebivalci za slovenske razmere dokaj revni.

Grobo merilo socialnih razlik.

Iz primerjave med povprečji in medianami pa lahko izluščimo še en pojav: ustvarimo si lahko grob vtis o socialnih razlikah v nekem kraju.  Za Slovenijo znaša razlika med povprečnim neto dohodkom in mediano 1.242 evrov ali 14 odstotkov. Ta razlika je relativno največja prav v Kuzmi, kjer znaša kar 77 odstotkov! V absolutnem znesku je razlika največja v Rečici ob Savinji: povprečni letni neto dohodek presega središčnico za 4.023 evrov ali za 48 odstotkov. V skupaj petnajstih občinah je razlika večja od 21 odstotkov – vsaj v grobem lahko sklepamo, da so v teh krajih socialne razlike za slovenske razmere nadpovprečne. Med temi kraji sta tudi »bogati« Trzin (24%) in Ljubljana (22%).

Na drugi strani spektra so občine, kjer je razlika med središčnico neto dohodka in povprečno vrednostjo zelo majhna. V Dornavi znaša le en odstotek in v Velenju dva – v denarju je to nekaj več kot 100 evrov na letni ravni. Porazdelitev dohodka v teh krajih je torej blizu normalni. Seveda govorimo o statistični normalnosti, ki ne pomeni, da socialnih razlik v kraju ni – le skrajnejši dohodki ne odstopajo toliko, da bi krivuljo zamaknili v eno ali drugo smer. Občin, kjer je razlika med središčnico in povprečjem majhna, je sicer skupaj 26.

Celoten seznam občin.

Opomba.

V sistemu ISSO smo doslej objavljali podatke o bruto prihodku prebivalcev, izračunane iz dohodnine. Ta podatek nam je nudil grobo oceno o blaginji prebivalcev po posameznih krajih. Novi podatki SURS (vključili smo jih že v sistem ISSO za leto 2022) so bistveno celovitejši in zajemajo praktično vse prihodke, ki jih v nekem koledarskem letu prejme posameznik: Prejeti bruto dohodek osebe je vsota vseh obdavčljivih (z dohodnino in cedularnim davkom) in neobdavčljivih bruto dohodkov, ki jih je oseba prejela v posameznem koledarskem letu: dohodka iz dela (dohodkov iz delovnega razmerja, dohodkov dijakov in študentov, dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja, dohodka iz dejavnosti in kmetijske dejavnosti), pokojnin z dodatki, starševskih nadomestil, družinskih prejemkov, nadomestil za brezposelnost, štipendij in socialnih prejemkov ter dohodka iz premoženja, kapitala, obresti, dividend in drugih prejemkov.

(Natančnejša pojasnila najdete na spletni strani SURS)

V povprečju je prebivalec Slovenije v letu 2019 prejel 13.298 evrov. Gre za bruto vrednost, ki je preračunana na prebivalca, vključuje pa praktično vse vire: plače, pokojnine, različna nadomestila, honorarje, štipendije in dohodke iz premoženja.

 Če pogledamo porazdelitev po krajih, so imeli nadpovprečne dohodke v 52 občinah: v 150 oziroma v treh četrtinah občin so bili dohodki pod slovenskim povprečjem.

In kje so doma najpremožnejši Slovenci?

V Trzinu, kjer so znašali 17.423 evrov. Sledijo – morda nekoliko presenetljivo – Šmarješke Toplice, Mežica in Rečica ob Savinji. Ljubljana je na osmem mestu.  Povprečni bruto dohodki prebivalcev Trzina presegajo povprečno vrednost za Slovenijo za 31 odstotkov, kar pravzaprav ni veliko odstopanje. A podoba se spremeni, če primerjamo dohodke Trzincev s tistimi, ki jih imajo prebivalci prekmurskih krajev. Prebivalec Trzina je leta 2019 prejel skoraj za dvainpolkrat več dohodka kot prebivalec Kuzme: s 7.236 evri na prebivalca je ta občina na 212. mestu, bruto dohodki prebivalcev pa dosegajo le 54 odstotkov slovenskega povprečja. Le za malenkost višji so prihodki v občinah Rogašovci, Grad, Hodoš in Apače. Leta 2019 so bili povprečni bruto prihodki na prebivalca pod 10.000 evri v dvanajstih občinah.

Kaj to pomeni za denarnico?

Poglejmo še neto vrednosti. Na ravni Slovenije so znašali leta 2019 povprečni neto prihodki prebivalcev 10.251 evrov. To je 77 odstotkov bruto vrednosti – v povprečju dajemo torej za davke in prispevke slabo četrtino vseh prihodkov. Najvišjo vrednost ponovno najdemo v Trzinu – 13.069 evrov, kar je za 27 odstotkov več od slovenskega povprečja. Razlika s Kuzmo na 212. mestu je nekoliko manjša kot pri bruto prihodkih: v Kuzmi so prebivalci v povprečju prejeli 5.936 evrov, kar je 58 odstotkov povprečja za Slovenijo.

Ves čas govorimo o povprečjih, ta pa se precej razlikujejo od median. Za Slovenijo je srednja vrednost neto dohodka na prebivalca 9.009 evrov – povprečje je torej za 14 odstotkov višje od srednje vrednosti. Do te razlike pride na račun »specifične teže«, ki jo imajo dohodki manjšega števila premožnejših prebivalcev. Povedano drugače: povprečna vrednost vključuje vrednosti, ki izraziteje odstopajo in zato kaže neko splošno blaginjo kraja. Mediana nam kot vrednost natanko na sredini daje boljši vtis o tem, koliko prejme povprečni prebivalec.

Če torej pogledamo mediane, je tipični prebivalec Slovenije iz vseh virov prejel 751 evrov na mesec. V »bogatem« Trzinu je bil ta znesek 879 evrov ali za 17 odstotkov več. A če pogledamo Kuzmo na 212. mestu, je največ prebivalcev prejelo pičlih 280 evrov ali 37 odstotkov zneska, ki so ga večinoma prejeli prebivalci Slovenije. Podatek moramo nekoliko relativizirati: sklepamo lahko, da v izraziteje agrarnih občinah ne daje povsem natančne podobe in da dohodek nekoliko podceni. Vsekakor pa lahko rečemo za Kuzmo in druge kraje na repu seznama, da so njihovi prebivalci za slovenske razmere dokaj revni.

Grobo merilo socialnih razlik.

Iz primerjave med povprečji in medianami pa lahko izluščimo še en pojav: ustvarimo si lahko grob vtis o socialnih razlikah v nekem kraju.  Za Slovenijo znaša razlika med povprečnim neto dohodkom in mediano 1.242 evrov ali 14 odstotkov. Ta razlika je relativno največja prav v Kuzmi, kjer znaša kar 77 odstotkov! V absolutnem znesku je razlika največja v Rečici ob Savinji: povprečni letni neto dohodek presega središčnico za 4.023 evrov ali za 48 odstotkov. V skupaj petnajstih občinah je razlika večja od 21 odstotkov – vsaj v grobem lahko sklepamo, da so v teh krajih socialne razlike za slovenske razmere nadpovprečne. Med temi kraji sta tudi »bogati« Trzin (24%) in Ljubljana (22%).

Na drugi strani spektra so občine, kjer je razlika med središčnico neto dohodka in povprečno vrednostjo zelo majhna. V Dornavi znaša le en odstotek in v Velenju dva – v denarju je to nekaj več kot 100 evrov na letni ravni. Porazdelitev dohodka v teh krajih je torej blizu normalni. Seveda govorimo o statistični normalnosti, ki ne pomeni, da socialnih razlik v kraju ni – le skrajnejši dohodki ne odstopajo toliko, da bi krivuljo zamaknili v eno ali drugo smer. Občin, kjer je razlika med središčnico in povprečjem majhna, je sicer skupaj 26.

Opomba.

V sistemu ISSO smo doslej objavljali podatke o bruto prihodku prebivalcev, izračunane iz dohodnine. Ta podatek nam je nudil grobo oceno o blaginji prebivalcev po posameznih krajih. Novi podatki SURS (vključili smo jih že v sistem ISSO za leto 2022) so bistveno celovitejši in zajemajo praktično vse prihodke, ki jih v nekem koledarskem letu prejme posameznik: Prejeti bruto dohodek osebe je vsota vseh obdavčljivih (z dohodnino in cedularnim davkom) in neobdavčljivih bruto dohodkov, ki jih je oseba prejela v posameznem koledarskem letu: dohodka iz dela (dohodkov iz delovnega razmerja, dohodkov dijakov in študentov, dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja, dohodka iz dejavnosti in kmetijske dejavnosti), pokojnin z dodatki, starševskih nadomestil, družinskih prejemkov, nadomestil za brezposelnost, štipendij in socialnih prejemkov ter dohodka iz premoženja, kapitala, obresti, dividend in drugih prejemkov.

(Natančnejša pojasnila najdete na spletni strani SURS)